tuha (11)

1. pẹ̑stuha, f. = pestunja, Zv.
2. potȗha, f. 1) die Hehlerei; potuhe se ogibati; DZ.; — der Unterschleif; potuho dajati, Unterschleif geben; p. dajati tatovom; potuho dajati otroku, die Fehler eines Kindes ungestraft hingehen lassen; — 2) = potuhnjenost, die Verstellung, die Tücke, Jan.
3. potȗhar, -rja, m. der Hehler, C.
4. pustúha, f. ein sauertöpfisches Weib, Ravn.- M.
5. šantúhati, -am, vb. impf. = šantucati, jvzhŠt.
6. vitúha, f. etwas Gewundenes, C.
7. zlatúha, f. die gelbe Wiesenraute (thalictrum flavum), Z.
8. počȗha, f. = potuha: počuho dajati, Ig (Dol.).
9. podščȗha, f. = potuha, der Unterschleif, die Vorschubleistung: podščuho dajati beračenju, Lašče- Levst. (Nauk).
10. ponjȃva, f. das Leintuch, das Bettuch, Alas., Jan., Mik., Štrek., Šempas- Erj. (Torb.); = rantuha, ein großes, grobes Leintuch, Mur., Danj. (Posv. p.); = velika rjuha iz debelega platna, Pjk. (Črt.); eine Schutzdecke, DZ.; — die Wagendecke, Št.- Cig.; na ponjavi se n. pr. tudi žito suši, Mur., vzhŠt.
11. zavı̑hka, f. 1) die Verschmitztheit: v zavihkah in potuhah, C.; — 2) ptica: der Säbelschnäbler (recurvirosta), Frey. (F.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani