truden (9)

1. trúdən, -dna, adj. 1) müde; ves t. domov priti; — 2) mühsam, ermüdend; trudno delo.
2. neutrúdən, -dna, adj. unermüdlich, unverdrossen, Mur., Jan., Levst. (Nauk), nk.; neutrudni sovražniki, Levst. (Zb. sp.).
3. ótrudən, -dna, adj. etwas matt, Mur.
4. pretrúdən, -dna, adj. zu müde; — überaus müde.
5. 1. hǫ́ja, f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.- Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.
6. neutrudljìv, -íva, adj. = neutruden, Cig., Jan., nk.
7. neutrȗjenəc, -nca, m. der Unermüdliche, (neutrudenec) Ravn.- Valj. (Rad).
8. premǫ́titi, -im, vb. pf. irre führen, verleiten, bethören; ne daj se hudim zgledom p.! Cig.; akoravno je bil truden, vendar ga ni mogel spanec premotiti, LjZv.; — p. se, sich irren, fehlen, Cig.
9. trudapȏłn, adj. = truda poln ( nam. truden, utrudljiv), Jan., nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani