trsten (6)

1. 1. trstę̑n, adj. aus Rohr.
2. 2. tȓstən, -stna, adj. Rohr-; trstna gošča, das Rohrdickicht, Cig.
3. trsteníca, f. die Rohrflöte, V.-Cig.
4. trsteníka, f. das Pfahlrohr (arundo donax), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
5. trstenína, f. das Rohrwerk, Cig.
6. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani