trst (310)

1. tȓst, tȓsta, trstȗ, m. das Schilfrohr (phragmites communis); omahljivi t., Slom.
2. tȓst, -ı̑, f. = trst, m., ogr.- Valj. (Rad).
3. tȓstast, adj. rohricht, Cig.
4. 1. trstę̑n, adj. aus Rohr.
5. 2. tȓstən, -stna, adj. Rohr-; trstna gošča, das Rohrdickicht, Cig.
6. trsteníca, f. die Rohrflöte, V.-Cig.
7. trsteníka, f. das Pfahlrohr (arundo donax), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
8. trstenína, f. das Rohrwerk, Cig.
9. trstı̑čje, n. coll. das Rohrdickicht, Cig., nk.
10. trstı̑čnik, m. der Rohrkäfer (donacia), Jan. (H.).
11. trstíka, f. das Schilfrohr (phragmites communis).
12. trstíkast, adj. schilfartig.
13. trstíkov, adj. Schilfrohr-: t. snop, Glas.
14. trstíkovəc, -vca, m. = trstika, Jan. (H.).
15. trstíkovica, f. der Rohrstock, C.
16. trstíkovina, f. coll. das Schilfrohr, Guts.- Cig.
17. trstína, f. coll. das Schilfrohr; bat od trstine, kajk.- Valj. (Rad).
18. trstínast, adj. schilfartig: trstinasta palma, die Rohrpalme (calamus draco), Tuš. (R.).
19. trstíti, -ím, vb. impf. strop t., die Decke mit Rohr bekleiden, Cig.
20. tȓstje, n. coll. das Schilfrohr, das Rohr; — der Rohrbusch; — tudi: trstjè, Valj. (Rad), trstję́, Cv.
21. tȓstnat, adj. mit Schilfrohr bewachsen.
22. tȓstnica, f. der Rohrsänger, der Teichsänger (sylvia arundinacea), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.).
23. tŕstov, adj. Schilfrohr-, Rohr-, Cig.
24. tŕstovəc, -vca, m. der Rohrstock, Jan.
25. trstovína, f. das Schilfrohr, Guts.- Cig., ogr.- C.
26. trstovı̑nke, f. pl. = ogrlice iz trstja, die Panflöte, Dol.
27. trstovı̑t, adj. schilfreich, Jan., C.
28. bǫ́trstvọ, n. die Pathenschaft.
29. brátrstvọ, n. = bratovstvo, C.
30. klǫ̑štrstvọ, n. = samostanstvo, das Klosterwesen, Cig.
31. minīstrstvọ, n. das Ministerium.
32. mǫ́jstrstvọ, n. die Meisterschaft, Cig., Jan., Cig. (T.).
33. nátrst, m. = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., Jan., Ljub.; (natrst, f.: n. je širila sočnato perje po goleh, LjZv.).
34. otrstíti, -ím, vb. pf. mit Rohr versehen, berohren: o. strop, Cig.
35. pravosę̑strstvọ, n. die Vollbürtigkeit (einer Schwester), V.-Cig.
36. séstrstvọ, n. die Schwesterschaft, Cig., Jan.
37. bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik- Erj. (Torb.), Trst. ( Glas.).
38. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
39. bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
40. bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.- Cig. (T.).
41. bı̑ngola, f. 1) visok človek ( zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge ( zaničlj.), ob Muri- Trst. (Let.); — prim. bingljati.
42. bı̑rka, f. = ovca, ogr.- Valj. (Rad), C., Trst. (Let.); — eine graue Geiß, C.; — prim. rus. byrka = ovca.
43. bizják, m. = bezjak, C., Trst. ( Zora).
44. bȏdəc, * -dca, m. 1) ein stechendes Ding, der Stachel, Cig., Jan.; ježevi bodci, Z. ^*; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Z.; — die Achel, Trst. (Let.); — die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 3) bodci, der erste Ansatz von Federn bei Vögeln, Z., jvzhŠt.; — 4) das Schamglied des Mannes, C.; — 5) der Stich, Jan., Zora; s tremi smrtnimi bodci, mit drei tödtlichen Stichen, Vod. (Izb. sp.); — das Stechen: bodec v očesu, Žnid.; — das Seitenstechen (pleuritis), Habd., BlKr.
45. bọ́liti, -im, vb. impf. unverständlich reden, brummen, C., Z.; lärmen, C.; schreien: tele boli, das Kalb schreit, Trst. (Let.).
46. brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).
47. brẹ́gniti, brẹ̑gnem, vb. pf. aufleuchten: solnce bregne skozi oblake, Trst. (Let.); — prim. breckati se, brezeti.
48. brę̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, Trst. (Let.); — prim. brečati.
49. brȗmbice, f. pl. die Maultrommel, Trst. (Let.), SlGor.; — prim. brumbati, brmbice.
50. 2. cánja, f. = cunja, M., C., Trst. (Let.).
51. cigotáti, -ȃm, vb. impf. schwirren, kreischen, Trst. (Let.); — mit stumpfem Messer schneiden, C.; — prim. cigoliti.
52. cínək, -nka, adj. = činek, majhen, Trst. (Let.), Št.
53. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
54. cȏpati, -am, vb. impf. mit Geräusch fallen, C.; mit den Füßen stampfen, C.; schleppen, Trst. (Let.).
55. čȃdast, adj. vom Rauche angelaufen, rußfarben, Dict., Cig., Jan., Trst.
56. 2. čámər, -mra, m. die Pelzmütze, Trst. (Let.), Laško ( Št.); po zimi ima Pesničar na glavi zelen ali moder čamer iz suknja s kosmatimi okrajki, ki se črez ušesa razvihniti dade, Pjk. (Črt.).
57. čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.
58. 1. čèh, čéha, m. ein Knabe von etwa 10 bis 15 Jahren, med Dravo in Muro, Trst. ( Kres IV. 113.); — der Rinderhirt, Mursko polje- C.
59. čehák, m. = čeh, Trst. ( Kres).
60. čežı̑n, m. das Glöcklein, Kor.- Trst. (Let.); das Messglöcklein, Gor.- Cig., C.
61. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
62. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
63. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
64. čúčati, -am, vb. impf. = čučkati, Trst. (Let.).
65. čȗčkati, -am, vb. impf. na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, — to je, sveče užgejo in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje, Trst. (Let. 1875, 32.).
66. čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.- Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
67. dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.- C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.- C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.- Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).
68. dę̑gmati se, -am se, vb. impf. 1) zanken, disputieren, Mik., vzhŠt.- C., Trst. (Let.); — 2) wetteifern, rivalisieren, Cig. (T.), SlN.- C.; — prim. stsl. degba, Streit.
69. dę́gniti, dę̑gnem, vb. pf. Strahlen werfen: danes je oblačno, le redko solnce skozi oblake degne, — malo je solnce degnilo, pa se zopet hitro za megle skrilo, ob Muri in Ščavnici, Trst. (Let. 1875, 85.).
70. dẹ́klica, f. 1) das Mädchen; povodna d., die Flussnixe, Cig., Jan.; morska deklica, die Meeresjungfer, das Meerfräulein, Cig., Pjk. (Črt. 33.); ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v pravljicah); rimske deklice, neke velikanske deklice (v pravljicah), Trst. ( Glas. 1859, II. 16.); božja deklica ali Vila, Pjk. (Črt. 33.); — "božje deklice pridejo po noči, vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" itd., C.; — 2) die Böttcherklampe, Dol.- Cig.; — prim. dekla 4).
71. dentāləc, -lca, m. = dental, Trst. (Let.).
72. desəlj, -slja, m. da bi te deselj odnesel! Poh.- Trst. ( Glas., 1859. II. 114.).
73. dẹvı̑čji, adj. = deviški, Mur., Trst. (Let.).
74. dołbína, f. 1) die ausgemeißelte Höhlung, Trst. (Let.); — 2) die Nische, ZgD.; (dolblina, Cig.).
75. dopríčati, -prı̑čam, vb. pf. durch Zeugenschaft erweisen, Jan., Slom.; dovolj dopričana beseda, hinlänglich beglaubigtes Wort, Trst. (Let.).
76. drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)- Let. 1883, 201.
77. dróbničək, -čka, adj. dem. droben = drobičken, Danj.- Mik.; drobnički rezanci, Trst. (Let.).
78. drvodẹ̑łəc, -łca, m. der Holzarbeiter, C., Trst. (Let.); — hs.
79. dȗnda, f. = donda 2), Fr.- C., Trst. (Let.).
80. dvokǫ̑lnica, f. zweirädriger Karren, Cig., Jan., C., Trst. (Let.); — dvokǫ̑łnica?
81. enorǫ́dnost, f. die gleiche Abstammung, Trst. (Let.).
82. fufnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig., ogr.- C., Blc.-C., Trst. (Let.).
83. gȃt, m. 1) der Damm, das Wehr, Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; der Faschinendamm, vzhŠt.- C.; — 2) der Abzugscanal, Mik., Trst. (Let.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) erstickender Gestank, Blc.-C.
84. gȃvez, m. die Beinwurz (symphytum officinale), Cig., vzhŠt.- C., Celjska ok.- Trst. (Let.).
85. glavorẹ̑zəc, -zca, m. der Kopfabschneider, Trst. (Let.).
86. gnána, m., f. der Namensvetter, C., vzhŠt., Trst. (Let.); — prim. stvn. ginamno, srvn. genane, C.
87. gojẹ́vati, -am, vb. impf. zu hegen, aufzuziehen pflegen, Z., Trst. (Let.).
88. gȏłbež, m. = dleto, Št.- Trst. (Let.).
89. gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).
90. gonę́tati, -am, vb. impf. errathen, Z., Trst. (Let.).
91. gradnják, m. = graden, Trst. (Let.).
92. gráka, f. neka ptica, Poh.- Trst. ( Nov.).
93. gréznọ, n. = brezdno, der Abgrund, Dict., Jan., Trst. (Let.).
94. gríza, f. 1) das Beißen: pren. v grizi si biti, im Zank leben, Trst. (Let.); — 2) der Bissen: psu ponuditi grizo kruha, Jurč.; kake dve grizi mesa, Ljub.
95. gŕlica, f. 1) die Turteltaube (columba turtur); — laška g., die Lachtaube, Cig.; — 2) neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 3) die Peitschennestel, das Peitschenöhr, die Schlinge an der Peitsche, SlGradec- C., Trst. (Let.).
96. gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), Mursko polje; — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
97. gúnjast, adj. kotzig, zottig, C., Z.; gunjast pes, vol, ob Muri- Trst. (Let.).
98. gúnjavəc, -vca, m. človek s kuštravimi lasmi, ob Muri- Trst. (Let.).
99. gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
100. gúvnọ, n., Trst. (Let.), pogl. gumno.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani