trositi (20)

1. trǫ́siti, -im, vb. impf. 1) streuen, ausstreuen; cvetje t.; gnoj t. po njivi; — denar t., Geld ausstreuen, verzetteln; — 2) = tresti, erschüttern, schütteln, Mur., vzhŠt., ogr.; — t. se, zittern, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., ogr.
2. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
3. natrǫ́siti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge streuen: n. cvetic na pot; n. peska na papir; — 2) bestreuen: n. tla s cveticami; — 3) n. se, sich satt streuen.
4. podtrǫ́siti, -im, vb. pf. unterstreuen, Z., Jan. (H.).
5. potrǫ́siti, -im, vb. pf. 1) durch Streuen aufbrauchen, verstreuen: ves ječmen p. kuretini, Cig.; — verzetteln, M.; aufbrauchen, verthun, Cig.; schlecht anbringen, Jan.; veliko denarja p. za nepotrebne reči, jvzhŠt.; Bodem dosti potrosila, V vsaki ošteriji pila, Npes.-K.; — 2) ein wenig streuen, aufstreuen; p. okoli česa, etwas umstreuen, Cig.; p. žaganja po sobi, peska po stezici; — bestreuen: p. kaj s cukrom, z moko.
6. pretrǫ́siti, -im, vb. pf. 1) überstreuen; — 2) neuerdings ausstreuen: p. seno.
7. raztrǫ́siti, -im, vb. pf. auseinanderstreuen, zerstreuen; kup sena r.; — ausstreuen, unter die Leute bringen; laži r.
8. strǫ́siti, -im, vb. pf. = stresti, Mur.; ves hram se je strosil, vzhŠt.- Vest.
9. vtrǫ́siti, -im, vb. pf. einstreuen, Cig.
10. zatrǫ́siti, -im, vb. pf. verstreuen; ogenj z.; ljuljko z. med pšenico; bolezen z. v kakem kraju (v kak kraj), einen Ort mit einer Krankheit anstecken, Cig.; med ljudi z. kaj, etwas ausbringen, Cig.
11. obləgávati, -am, vb. impf. ad oblegati (-lažem); = leži trositi, verleumden, (oblag-) Trub.- Let. 1891, 149.
12. oštȗpati, -am, vb. pf. s štupo potrositi; pfeffern, Cig., Levst. (Rok.).
13. podtrǫ́šati, -am, vb. impf. ad podtrositi, Z.
14. potrǫ́šati, -am, vb. impf. ad potrositi; bestreuen, Cig.
15. raztrǫ́šati, -am, vb. impf. ad raztrositi; zerstreuen: vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev, Ravn.- Valj. (Rad).
16. redǫ̑vje, n. coll. die Schwaden; trava leži v redovju; r. raztepati, trositi.
17. redovníca, f. 1) die Ordensfrau, die Ordensschwester, die Nonne, Cig., Jan.; tudi: redǫ̑vnica; — 2) der Schwaden, Cig., Jan., C., Notr., Polj.; trava leži v redovnicah, Cig.; redovnice trositi, Cig.
18. vtóriti, -tǫ́rim, vb. pf. = zatrositi: otrok je ogenj vtoril, vzhŠt.
19. zatrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) verstreuen: = zatrositi ( n. pr. bolezen), Cig., M.; — 2) zu schütteln anfangen, schütteln; z. se, erzittern.
20. zatrǫ́šati, -am, vb. impf. ad zatrositi; verstreuen, Cig.; laž se je zatrošala potlej še v druge kraje, Navr. (Kop. sp.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani