trije (26)

1. triję̑, m. trı̑, f., n. num. drei; ob treh, um drei Uhr.
2. trijezíčən, -čna, adj. dreisprachig.
3. strijəc, -jca, m., M., pogl. stric.
4. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
5. drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)- Let. 1883, 201.
6. izpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpovedati; 1) aussagen, bekennen, Mur.; — 2) i. se, beichten; — 3) izpovedovati, die Beichte hören; trije duhovniki izpovedujejo; i. koga, jemanden Beichte hören.
7. kampíšče, n. das Feldlager, Dict., C.; tedaj so ti trije junaki v filistrsko kampišče predrli, Dalm.
8. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
9. králj, m. der König; namestni k., der Vicekönig, Cig.; sveti trije kralji, das Fest der hl. drei Könige; — der König im Schach- u. Kartenspiel.
10. lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
11. nakrížən, -žna, adj. 1) kreuzweise stehend, M.; — 2) ungleichartig, Cig.; nakrižni voli, Ochsen, die nicht zu einander passen, Cig.; bili so trije možje nakrižne dobe, Levst.- Jan. (Slovn.).
12. oblǫ̑k, m. 1) der Bogen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( math., arch.), Cig. (T.); trije obloki v ušesih, die drei Bogengänge im Ohr, Erj. (Som.); nebni o., der Gaumenbogen, Erj. (Som.); v oblok zidati, wölben, Cig., nk.; na oblok, gewölbt, Cig.; nebeški o., das Himmelsgewölbe, Cig., nk.; — na mleku, ki se kuha, dela se oblok, C.; — 2) jeder reifartige Bogen um einen runden Gegenstand, z. B. ein rundes Gesimse, Hal.- C.; — obloki, debele vitre pri košu, C.; — 3) óblok, oblǫ́ka, das Fenster, Valj. (Rad), ogr.- Mik.
13. opásati, -pȃšem, vb. pf. umgürten: meč o.; — (eine Schürze) umbinden, Cig.; — o. se, den Gürtel anlegen, sich gürten; — umschließen (wie mit einem Gürtel), Cig., Jan.; z gozdi opasan, umwaldet, Cig.; umzingeln, belagern, ogr.- M.; — umfassen: te smreke trije možje ne morejo opasati, Ben.- Erj. (Torb.).
14. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
15. ǫ̑strje, n. die Schneide, C., (ostrije) Cig. (T.).
16. píc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.; ( nam. pijc (pijəc), kakor stric nam. strijc (strijəc); prim. češ. pyj v istem pomenu, C.)
17. prážnjen, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: trije prážnjeni petki za sv. Jurijem, Npr. ( Vas Krn)- Erj. (Torb.); (pražnena srajca, Zv.).
18. prebı̑łəc, -łca, m. ein übrig gebliebener Gegenstand: četrta žlica n. pr. je p., če se le trije za mizo usedejo, Notr.
19. 1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. rep.
20. sklę̑pək, -pka, m. dem. sklep; das Gelenkchen, Cig.; na vsakem prstu so trije sklepki, Hip. (Orb.).
21. stvȃrstvọ, n. die erschaffenen Dinge, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vsi trije deli stvarstva, alle drei Reiche der Natur, Cig.
22. štrákəlj, -klja, m. eine kleine Strähne, Cig.; š. kupilnega cvirna, Lašče- Levst. (Rok.); — ein abgesonderter Theil einer Strähne, M.; trije štraklji so cela štrena, Z.; — prim. nem. Strang tudi = Strähne, dem. Strangel (?).
23. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
24. trẹ̑mič, m. der Gang am Hause, Hal.- C.; — prim. hs. trijem, Halle.
25. znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.- Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.- Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto- Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.- C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.
26. zvọ̑n, zvọ̑na, zvonȃ, m. 1) die Glocke; veliki, srednji, mali z. (v zvoniku, če so trije); z. poje, je zapel, die Glocke tönt, hat zu läuten angefangen; (v) plat zvona biti, die Feuer- oder Sturmglocke läuten; — pod našim zvonom, in unserem Pfarrsprengel, LjZv.; pod enim zvonom biti, zu einer Pfarre gehören, Jan.; izpod domačega zvona iti, die Heimatpfarre verlassen, C.; — 2) der Klang: pisker, sod ima lep z., C.; — 3) pl. zvoni, die Glockenakelei (aquilegia vulgaris), C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani