tresk (57)

1. trẹ̑sk, m. 1) der Krach, der Knall; — der Blitzschlag; tvoji treski so semkaj leteli, Dalm.; tresk na tresk, Schlag auf Schlag; — kletvica: tresk te ubij! sto treskov si voščita, Jsvkr.; ti tresk ti, da ne slišim! (tresek) Jurč.; vsega treska si izmisli, Z.; — 2) = netresk, Andr.; — 3) treski pleski, Larifari, Jan.
2. trẹ̀sk, interj. krach!
3. trẹskà, f. 1) der Holzspan; kadar tesarji hlode tešejo, treske odletavajo; der Lichtspan; treske tesati; s treskami svetiti; — 2) der Klippfisch, Cig.; usoljena t., der Laberdan, Jan.; — tudi: trẹ̀ska, Cv., trẹ́ska, jvzhŠt.
4. trẹ́skanje, n. 1) das Krachen; — 2) das Einschlagen des Blitzes.
5. trẹ́skati, trẹ̑skam, vb. impf. 1) ein Gekrache verursachen: drva treskajo (prasseln), Cig.; z vrati t., die Thüre zuschlagen; — 2) treska, es schlägt ein; bliska se, grmi in treska; — 3) schmettern: otročiče so treskali ob kamenje, nk.; — 4) mit dem Worte tresk fluchen, Jsvkr.
6. trẹskàv, -áva, adj. einschlagend: treskava sapa, schlagendes Wetter, Jan. (H.).
7. trẹ́skavəc, -vca, m. der Schmetterer, Cig.
8. trẹ́skavica, f. ein Gewitter mit häufigen Blitzschlägen, Habd.- Mik., Jan., C.
9. trẹsketáti, -ȃm, vb. impf. krachen, Cig.
10. trẹskı̑łnik, m. poleno, od katerega treske tešejo: tolčejo se vedomci z ognjenimi treskilniki, Kres; (tresilnik, pri Gorici, Erj. [Torb.]).
11. trẹ́skniti, trẹ̑sknem, vb. pf. krachen, Cig., Jan.
12. trẹskòt, -óta, m. = treskanje, Cig., Jan.; — po češ.
13. trẹskováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Worte tresk fluchen: s križem treskujete, Rog.- Valj. (Rad).
14. trẹskǫ̑vəc, -vca, m. das Holz, aus dem Lichtspäne gemacht werden, Cig.
15. trẹskovı̑t, adj. = treskav, Zora.
16. gromotrèsk, -trę́ska, m. 1) das Donnergekrach, Jan. (H.); — 2) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
17. iztrẹ́skati se, -trẹ̑skam se, vb. pf. aufhören einzuschlagen: iztreskalo je, Z.; oblaki so se iztreskali, die Wolken haben sich entladen, Cig.
18. nátrẹsk, m. = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., Jan., Savinska dol.
19. natrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. 1) derb abprügeln; — 2) n. se. sich voll essen, C.; — 3) n. se, zur Genüge einschlagen (vom Blitze): zdaj se je menda natreskalo za nekoliko časa, jvzhŠt.
20. netrẹ̑sk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., C., Tuš. (R.), Gor.; divji n., der Mauerpfeffer (sedum acre), vzhŠt.- C.
21. otrę̑ski, m. pl. = otresine, Cig.
22. potrẹskávati, -am, vb. impf. = potreskovati; prasseln: ogenj potreskava, nk.
23. potrẹskováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt krachen: grom potreskuje za gromom, DSv.
24. raztrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. zerschmettern, zerschlagen.
25. repotrę̑ska, f. = tresorepka, Levst. (Rok.).
26. blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.- Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
27. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
28. gŕlj, m. 1) grča v deski, der Knorren, Škrilje- Erj. (Torb.); — 2) ein Fichten- oder Tannenast, der als Fackelholz verwendet wird, Medv.- M.; stare grlje se strohnelih dreves iskati, Vrtov. (Km. k.); jelova treska, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krlj.
29. homúlica, f. = marjetica, das Maßliebchen (bellis perennis), Medv. (Rok.); — tudi: = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), (-uljica) Glas.; ostra h., der Mauerpfeffer (sedum acre), Mur., Jan., C., Tuš. (R.).
30. nástrk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), C., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — prim. natresk, netresk.
31. natres, m. = netresk, Mur.
32. natrȏsək, -ska, m. = netresk, Rihenberk- Erj. (Torb.).
33. nátrst, m. = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., Jan., Ljub.; (natrst, f.: n. je širila sočnato perje po goleh, LjZv.).
34. odčésniti, -čę̑snem, vb. pf. wegreißen; o. vejico od drevesa, tresko od polena, kos obleke.
35. ostrȗž, m. 1) prva odsekana treska, C.; — 2) der entkörnte Maiskolben, C.
36. otę̑sək, -ska, m. der abgezimmerte Stamm, C.; — = ostanek polena, iz katerega se treske tešejo, Valj. (Rad); — der Prügel, C.
37. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
38. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
39. plaščàt, -áta, adj. = ploščat, platt, flach, Mur.; p. kakor treska, Glas.
40. 2. plı̑n, m. das Gas, Jan., Cig. (T.), nk.; pokalni p., das Knallgas, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); treskalni p., schlagende Wetter, Sen. (Fiz.); — češ.
41. podkurjȃva, f. das Unterheizen, C.; treske za podkurjavo, Vrt.; nabrati hoste za podkurjavo, Zv.; — das Unterheizmaterial, C.
42. potrę̑sək, -ska, m. die Erschütterung: potreski, das Rütteln, das Beuteln, C.
43. 2. prȃsk, m. der Krach, Cig., Jan.; das Gekrache: prask in tresk, Vrt.
44. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
45. sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; ( fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.- C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).
46. strẹ̑šnik, m. 1) der Dachnagel, Cig., Jan.; — 2) der Dachziegel; — 3) der Dachschiefer, Erj. (Min.); — 4) die Dachschindel, C.; — 5) neki velik sveder, Dol.; — 6) eine Art Vogel, C. ( prim. strešnica 6)); — 7) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
47. strȗž, m. 1) = žužek, der Getreidewurm, der Kornwurm, C., Z.; — 2) pl. struži, das Geschabsel, M.; — treske pri tesanju, C.
48. tesaníca, f. = treska, C.
49. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
50. trẹ̑sək, -ska, m., C., Jurč., pogl. tresk.
51. trẹ́sniti, trẹ̑snem, vb. pf. 1) tresnilo je = treščilo je, der Blitz hat eingeschlagen, Habd.- Mik.; — 2) krachen, Cig., Jan.; — 3) polternd zuschlagen: z vrati t., Cig.; — t. koga, jemanden schlagen, C.; — schmettern, M.; — 4) stürzen, fallen, Jan.; — nam. treskniti.
52. trẹščánja, f. = velika treska, C.
53. trẹščíca, f. dem. treska; das Spänchen.
54. trẹščína, f. = velika treska, C.
55. trskà, f. = treska; 1) der Holzspan, der Lichtspan; — 2) der Stockfisch, Erj. (Ž.).
56. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje- Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
57. vstrómiti, -strǫ́mim, vb. pf. in die Höhe richten, emporrichten, Cig., Vrt.; v. luč, tresko v čelešnjaku, Lašče- Levst. (M.); vstromljene stene, Levst. (Zb. sp.); — mož mi je hotel up v., Zv.; — ( nam. vzstr-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani