trepet (37)

1. trepèt, -ę́ta, m. das Zittern, das Beben.
2. trepetáč, m. der Zitterer, Cig.
3. trepetȃłnica, f. = 1. trepalnica, C.
4. trepetȃnje, n. das Beben, das Zittern.
5. trepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. beben, zittern; — t. po čem, sich bebend nach etwas sehnen, C.
6. trepetàv, -áva, adj. bebend, zitternd.
7. trepetávast, adj. furchtsam, Mur.
8. trepetȃvəc, -vca, m. der Zitterer, Cig., Jan.
9. trepetȃvka, f. 1) die Zittrerin, Jan. (H.); — 2) trepetavke, die Schwebfliegen (bombylidae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
10. trepę̑təc, -tca, m. das Zittern, das Beben, Jan.; das Trema, Jan. (H.).
11. trepę́tən, -tna, adj. zitternd, Mur.; — furchtsam, Mur.
12. trepẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. zittern; t. kot šiba, ogr.- C.
13. trepetíka, f. = trepetljika, die Zitterpappel, Jarn., Mik.
14. trepetljáti, -ȃm, vb. impf. sanft beben, Cig.
15. trepetljı̑čje, n. der Espenwald.
16. trepetljíka, f. die Zitterpappel, die Espe (populus tremula).
17. trepetljíkov, adj. Zitterpappel-, Espen-.
18. trepetljíkovina, f. das Espenholz.
19. trepetljìv, -íva, adj. zitternd, furchtsam, Guts., Mur., Cig.
20. trepetljı̑vəc, -vca, m. der Furchtsame, vzhŠt.- C.
21. trepetljívost, f. die Furchtsamkeit, ogr.- C.
22. trepetník, m. der Furchtsame, Levst. (Zb. sp.).
23. iztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) i. iz-, entbeben, Cig.; — 2) aufhören zu beben, Z.
24. potrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig zittern, erbeben.
25. pretrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. bebend, zitternd zubringen.
26. pritrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. bebend herankommen.
27. strepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erbeben, erzittern; ( nam. vzt-).
28. vztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben, Jan. (H.); — prim. strepetati.
29. zatrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben.
30. jenjeváti, -ȗjem, vb. impf. = jenjavati; Lenora tam v trepeti Jenj'vala je živeti, Preš.
31. opádati, -pȃdam, vb. impf. ad opasti, 1) abfallen (o listju), Cig.; = padati, fallen, sinken, Mur.; v grehe o., kajk.- Valj. (Rad); — 2) fallend bedecken (vom Schnee), Jan.; — 3) befallen, anwandeln, Jan.; strah in trepet jih opadaj! Ravn.
32. otvésti, otvézem, vb. pf. umbinden, V.-Cig., C.; o. vrv okoli ramena, okolo vratu, Šol., Vrt.; pse o., den Hunden die Halsseile anlegen, sie anhalsen, Cig., Vrt.; mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan.; živino o., Šaleška dol.- C.; Kratko ga (konja) je otvezla, Da ni mogel trepetat', Npes.-Schein.; otvezen pes, der Kettenhund, Guts.; — pren. o. koga na-se, jemanden ins Schlepptau nehmen, Jan.
33. strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah ( unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
34. 1. trẹ́pati, trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. 1) blinzeln, Mur., Cig., Jan., Mik., Polj.; moj zoprnik z očmi treplje na-me, Dalm.; — 2) zittern, Alas., M.; bati se ino trepati, Bas.; prim. trepetati.
35. trepenẹ́ti, -ím, vb. impf. = trepetati, BlKr.- DSv.
36. 2. zatrepáti, -pȃm, -trę́pljem, vb. pf. = zatrepetati, Jarn.
37. zmẹ́ziti, -im, vb. pf. aufrütteln, Cig.; erschüttern, C.; — regen: trepetal bo, če zmezi le nogo, Glas.; z. se, sich regen, zücken, Cig.; ne z. se, kein Glied rühren, Cig.; — ( nam. vzm-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani