trenje (10)

1. trénje, n. 1) das Reiben, die Reibung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) das Flachsbrechen, Cig., Jan.; — 3) das Bedrücken, das Martern; — die Abtödtung, Cig., ZgD.
2. bístrenje, n. das Aufhellen, das Aufklären: b. duha, razuma, Cig.
3. kosítrenje, n. das Verzinnen, Cig.
4. ostrénje, n. das Schärfen, Cig.; — das Spitzen der Rebenpfähle, jvzhŠt.; — o. razuma, die Schärfung, die Ausbildung des Verstandes, Cig.
5. poostrénje, n. die Verschärfung, Cig., Jan.; p. kazni, Cig.
6. potrénje, n. die Vernichtung: na njih potih je potrenje in nesreča, Jap. (Sv. p.); ne bo trpel njih potrenja, Slom.; strašno p. izkusiti, Vod. (Izb. sp.).
7. zatrénje, n. die Vernichtung: z. greha, Burg.; — die Unterdrückung; — die Abtödtung, Cig.
8. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
9. tòr, tǫ́ra, m. = trenje, die Reibung, Cig. (T.).
10. utrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) ogenj u. = s trenjem napraviti ogenj, durch Reibung Feuer anmachen, Navr. (Let.); — 2) durch Fahren u. Gehen fest machen, festtreten; pot, cesto u., Cig., C., Erj. (Torb.); utrta steza, tla, C.; konji iščejo utrtega pota, Erj. (Izb. sp.); grudasta cesta se počasi utare, Z.; — travo utreti, Gras zusammentreten, Volk.; — 3) u. se, beim Brecheln des Flachses sich verletzen, Notr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani