tla (223-322)

223. ǫ́dər, -dra, m. das Gerüst; — strešni o., das Dachgerüst, der Dachstuhl, Cig., Dol.; oder staviti na zidove, Ravn. (Abc.); na odru so viseli le slabi ostanki slamnate strehe, LjZv.; — das Scheungerüst (zur Aufbewahrung des Strohes, Heues), der Heu-, Strohboden, Cig., Jan., Gor., Dol.; prostor nad skednjem, kamor spravljajo otepe, Notr.; nad hlevom pak je bil oder obilo z mrvo natlačen, Jurč.; — mrtvaški o., das Todtengerüst; — sramotni o., der Pranger, LjZv.; — die Bühne (im Theater), Cig., Jan., nk.; — das Podium, die Tribüne, Jan. (H.); — das Gestell: das Bettgestell, Cig., BlKr.; das Stallbett; das Hängebett im Stall, C.; die Obstbühne im Keller, C.; das Tischgestell, Cig.; nekaka priprava pri kozolcu nam. stola, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (M.).
224. odpȗst, m. 1) die Entlassung, der Abschied, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Urlaub, Cig., Jan., nk.; trden o., dauernde Beurlaubung, na trden o. dani vojaci, die dauernd Beurlaubten, Levst. (Nauk); — 3) die Erlassung ( z. B. einer Schuld), Cig., Jan., C.; der Nachlass ( merc.), Cig. (T.); — die Vergebung, Cig., Jan., C.
225. odpústən, -stna, adj. 1) Entlassungs-: odpȗstnọ pismo, Cig.; — 2) den Urlaub betreffend, nk.; — 3) Ablass-: odpustno leto, Cig., C.; — 4) entlassbar, DZ.; — 5) lässlich, verzeihlich: odpustni greh, Cig.
226. odpustíti, -ím, vb. pf. 1) weggehen lassen, entlassen, Cig.; rogatec odpusti pijane mušice, LjZv.; o. iz službe, DZ.; odpustili so ga s pohvalo iz cesarske vojske, Jurč.; — 2) beurlauben, Cig., nk.; — 3) nachlassen, nachsehen; dolg, kazen o.; verzeihen, vergeben; ne morem ti odpustiti, da si mi to storil; grehe o. komu; — 4) intr. nachgeben, nachlassen: vrv, veriga je odpustila, jvzhŠt.; mraz je odpustil, vzhŠt.- C.; led je odpustil, das Eis ist aufgethaut, C.
227. odpȗstnica, f. die Entlassungsurkunde, Jan. (H.).
228. odpúščanje, n. 1) das Entlassen; — 2) das Beurlauben; o. vojakov, nk.; — 3) das Nachlassen; o. zakupnin, DZ.; das Verzeihen; o. grehov; — 4) das Nachgeben, das Nachlassen, prim. odpuščati 4); pogostoma tudi: odpuščȃnje.
229. odpúščati, -am, vb. impf. ad odpustiti; 1) entlassen, Cig., Jan.; — 2) beurlauben, Cig., nk.; — 3) nachlassen, erlassen; o. dolgove; — vergeben, verzeihen; o. grehe; — 4) intr. nachgeben: vrv, mraz odpušča, jvzhŠt., vzhŠt.
230. odsláti, ǫ́dšljem, vb. pf. wegsenden, absenden, Cig., Šol., C., Dalm.; — odslan, entlassen, Dict.; — o. koga, abweisen, C.
231. odstávljati, -am, vb. impf. ad odstaviti; 1) wegstellen, abstellen; lonce o.; — 2) absetzen, des Dienstes entlassen; — 3) abspenen; — krava odstavlja, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) abwendig zu machen suchen: o. koga od ženitve, C.
232. odtę́žati, -am, vb. pf. entlasten, V.-Cig.; — o. se, sich entleeren, Cig.
233. odvèza, f. die Losbindung, die Lösung, Cig., Jan.; — die (kirchliche) Lossprechung, die Absolution; o. dobiti; odveze ne dobiti; — zemljiška o., die Grundentlastung, Jan., nk.
234. odvę́zən, -zna, adj. Entbindungs-, Absolutions-, Cig.; odvę̑zni list, der Entbindungsschein, Cig.; Entlastungs-, Cig.
235. onẹgáviti, -ȃvim, vb. impf. das Gewisse thun, reden, treiben (was man nicht sagen kann o. will); treiben: moram iti gledat, kaj kàj onegavijo družina moja in tlačani, LjZv.; kaj bi onegavil! was braucht man da Umstände zu machen! Z.
236. opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.
237. opravičeváłən, -łna, adj. Rechtfertigungs-, Entlastungs-, Cig., Jan.
238. oprávljati, -am, vb. impf. ad opraviti; 1) verrichten, besorgen; tlako, svoje delo o.; službo o.; sv. mašo o., darove o., Burg.; bogato dedino o., Preš.; — entrichten: davščine o.; — 2) bewirken; — 3) herrichten, ausstatten mit dem Zugehörigen, ausrüsten: ladijo o., das Schiff auftakeln, Cig.; — živino o., das Vieh besorgen, Cig.; — 4) ankleiden; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; gizdavo se o., Št.; — 5) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden.
239. osmúkati, -kam, -čem, vb. pf. abstreifen; o. perje z vej; — veje o., die Äste entlauben; o. lan, den Flachs abriffeln, Cig.; — o. koga, jemanden mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, Levst. (Rok.).
240. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
241. ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.
242. ostrǫ́ga, f. 1) der Sporn, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; petelin ima ostroge, Dict.; — 2) ostroge = stogi, štirje koli okolo stožja v tla zabiti, Ben.- Erj. (Torb.); — 3) ostroge = na pol okleščene veje na rakli, Tolm.; — 4) der Brombeerstrauch (rubus fruticosus), Rez.- C.; — eine Ranke des Brombeerstrauches: kopina ima dolge ostroge, Fr.- C.; — tudi: die Ackerbrombeere (rubus caesius), C.; — der Rittersporn (delphinium), Cig.
243. osúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) rings umschütten; o. krompir, die Kartoffeln behäufeln, Cig.; — beschütten: o. s peskom; — nebo se je osulo z zvezdami, Erj. (Izb. sp.); — sich bemächtigen: strah me ospe, Jan.; — 2) o. se, abfallen (von Laub, Blüten, Trauben, Samen u. dgl.); grozdje se je osulo, Z.; Oh, cvetje je rahlo, Črez noč se ospe, Greg.; — sich entlauben: drevje se je osulo, die Bäume haben das Laub verloren; die Blüten verlieren: roža se osuje, Preš.; — abrieseln (vom Sande), Cig.; herausfallen (vom Samen), Mur.; abrispen: oves se osuje, Cig.; — 3) o. se, ausschlagen, ausfahren (vom Hautausschlag), Cig., Jan.
244. osvẹ́təł, -tla, adj. etwas hell, C.
245. oštrẹ́kniti, -štrẹ̑knem, vb. pf. entlauben: vejo o., C.
246. ǫ́təł, -tla, adj. = votel, hohl.
247. ozı̑n, m. = mora, der Trud, der Alp: o. ga tlači, Buče ( Št.)- C.
248. ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).
249. ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.- Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).
250. 2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
251. páhavka, f. 1) rjuha, plahta, s katero se omlačeno žito paha, BlKr.; — 2) der Shawl, Dol.; — der Kummetlappen, Dol.; — 3) = pahalica 2), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), (-hovka) Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Nov.
252. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
253. parostròj, -strója, m. = parni stroj, Jan., Cig. (T.); p. na srednji tlak (pritisk), eine Mitteldruck-Dampfmaschine, Cig. (T.).
254. pecȃljka, f. debela ploščica, nasajena na raven roč, s katero tla zabivajo in trdijo ( n. pr. na kegljiščih), vzhŠt.
255. pẹskovı̑t, adj. sandig, Jan., C., nk.; peskovita tla, der Sandboden, Cig. (T.); peskoviti papir, das Sandpapier, Cig. (T.).
256. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
257. pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).
258. pẹ́təł, -tla, m. = petelin, Habd.- Mik.
259. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
260. pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
261. podánja, f. = kotlasta dolina, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
262. podsìp, -sípa, m. das darunter Angeschüttete: p. kamenemu cestnemu tlaku, Levst. (Cest.); cestni p., der Straßendamm, Levst. (Pril.).
263. podstẹ̑nščina, f. ilovica, iz katere je tlak podstenski, C.
264. podstíljati, -am, vb. impf. ad podstlati; darunter streuen; darunter betten, Mur.
265. poklę́čati, -ím, vb. pf. eine Zeitlang knien.
266. poklę́kniti, * -klę̑knem, vb. pf. die Knie (das Knie) beugen, niederknien; pred križem p.; p. pred kom, pred koga, sich vor jemandem auf die Knie werfen; p. na kamen, na tla, pred oltar.
267. pokobáčiti, -ȃčim, vb. pf. = ob tla vreči, niederwerfen, C.; bolezen ga je pokobačila, C.
268. poməndráti, -ȃm, vb. pf. niedertreten, zusammentreten; travo pomendrati; žito je pomendrano; v tla kaj p., etwas in den Boden stampfen, C.
269. poməžáti, -ím, vb. pf. auf eine Zeitlang die Augen schließen.
270. poníkniti, -nı̑knem, vb. pf. 1) sich beugen, sich neigen, Svet. (Rok.); = p. se, sich bücken, sich ducken, C., BlKr.; — poniknjena glava, SlN.; — 2) versinken, Jan.; vsejano žitno zrnce v zemljo ponikne, Vrt.; — sich in den Erdboden verlieren: potok, reka ponikne, C., Mik., Navr. (Let.); — p. se, sich senken, C.; tla so se poniknila, Rut. (Zg. Tolm.).
271. popljuváti, -pljúvam, -pljújem, vb. pf. bespucken; vsa tla okoli sebe p.; kdor proti vetru pljuje, se popljuje, Zv.
272. porazsájati, -am, vb. pf. eine Zeitlang sich lärmend benehmen, ein wenig toben, Let., Bes.
273. posẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeitlang sitzen, ein wenig sitzen bleiben; posedi še malo! Jurč.
274. posklę́ti, -ím, vb. pf. eine Zeitlang einen beißenden o. brennenden Schmerz verursachen, Z.
275. poslovíti, -ím, vb. pf. verabschieden; p. koga, jemandem den Abschied geben, ihn entlassen, Cig., Jan., Zora; p. se, sich verabschieden, Abschied nehmen; p. se pri kom, od koga; p. se s kom, LjZv., Kras.
276. posmoję́nka, f. nekakšen nizek, prepečen, s smetano pomazan kruh, Gor.; — prim. potlačenica.
277. postȃjati, -jam, -jem, vb. impf. I. ad postanem: im Entstehen begriffen sein, werden, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., nk.; — II. ad postojim: wiederholt eine Zeitlang stehen bleiben; vedno sem moral postajati, da me je deček dohajal.
278. pǫ́stelja, f. 1) das Bett; posteljo postlati, das Bett machen; otročja p., das Kindbett; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; prenosna p., das Tragbett, Cig.; — 2) die Bettung (in der Bau- und Befestigungskunst), Cig.; — 3) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.
279. postíljati, -am, vb. impf. ad postlati; aufbetten, das Bett machen.
280. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
281. pošterəc, -rca, m. (?) "poredni paglavci devajo žabo na pošterec, da pognana v zrak zviškoma telebi na tla", Glas.
282. potíčati, -ím, vb. pf. eine Zeitlang stecken bleiben, M., Z.
283. potíščati, -ím, vb. pf. eine Zeitlang drücken; potišči malo!
284. potrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) ein wenig schütteln o. rütteln; hruško p.; potreslo je vso hišo; p. koga za ušesa, jemanden bei den Ohren schütteln; z glavo p., den Kopf schütteln, Cig.; potresti se, eine Zeitlang zittern, erbeben; hiša se je potresla; — 2) ein wenig streuen; zrnje p. pticam; p. soli v juho; — bestreuen; s cukrom, z moko p. kaj.
285. povárovati, -ujem, vb. pf. eine Zeitlang achtgeben, hüten, Cig., C.
286. poveseljáčiti, -ȃčim, vb. pf. eine Zeitlang lustig leben, Let.
287. povŕstən, -stna, adj. nach der Reihe aufeinander folgend: povȓstni red aritmetični, die arithmetische Reihenfolge, DZ.; povrstne številke, fortlaufende Zahlen, Cig.; povrstno govorjenje, geordneter Vortrag, Bas.
288. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
289. prenočíšče, n. das Nachtlager, die Nachtherberge, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.
290. preósvẹtəł, -tla, adj. zu halbhell, C.
291. preplávati, -plȃvam, vb. pf. 1) durchschwimmen, überschwimmen; p. reko; — 2) eine gewisse Zeitlang schwimmen; celo uro brez prenehljaja p.; — 3) p. koga, jemandem im Schwimmen zuvorkommen, Cig.
292. prepròst, -prósta, adj. einfach, schlicht; preprosto ljudstvo, gemeines Volk, Cv.; preprosto selišče, Jurč.; — einfältig, Meg., Alas., Dict., Mur., Jan.; tako preprosti in nepametni, Dalm.; Vse prehitro, ve preproste, Še opadle na tla boste, Vod. (Pes.); (prẹ́prost, Dict., Kast., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., préprost, jvzhŠt.).
293. prestíljati, -am, vb. impf. ad prestlati.
294. presvẹ́təł, -tla, adj. zu licht, zu glänzend; — überaus lichtvoll o. glanzvoll; — durchlauchtigst; presvetli cesar, kralj.
295. presvítəł, -tla, adj. = presvetel.
296. pridẹ̑vək, -vka, m. 1) der Zusatz, Cig., M.; — 2) poda se držeča shramba za seno, Rib.; kadar mlatiči nasad domlate, mora, kdor zadnji s cepcem udari, iti na pridevek slamo tlačit, Levst. (Rok.); — 3) der Beiname, Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Schönl.; Andolščak, po pridevku Sitar, LjZv.; der Zuname, der Spitzname, Meg., Mur., Dol.- Cig., jvzhŠt.; — 4) das Epitheton ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Beifügung, das Attribut, die Apposition, Cig., Jan.
297. pridrǫ̑gi, m. pl. = koli, okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Koborid- Erj. (Torb.).
298. prijȃtelj, m. 1) der Freund; dober p.; prijatelja sva (si); (govori se nav. prijatəł, -tla); — 2) ovčji p., größere und kleinere Klette (lappa maior et minor), Stopice na Tolm.- Erj. (Torb.).
299. prirásti, -rástem, vb. pf. 1) anwachsen (an etwas), Cig., Jan.; k srcu mu je prirastlo, es ist ihm an das Herz gewachsen, Cig.; = p. se: duša se mu je prirastla, er hat ein zähes Leben, Cig.; — 2) anwachsen: letos je malo pšenice, vina prirastlo, die Getreide-, Weinfechsung ist heuer gering; — 3) p. do —, im Wachsen bis zu einer Stelle gelangen.
300. pritrkávati, -am, vb. impf. anschlagen ( z. B. an die Thurmglocken beim Glockenspiel); — mit dem Stampfen begleiten: svatje so rajali ter pritrkavali ob tla, LjZv.; — p. na kaj, auf etwas pochen: rad je pritrkaval na troje zakladov, LjZv.; — p. komu, jemandem fortwährend beistimmen, Erj. (Izb. sp.).
301. pȓsnik, m. 1) der Brustriemen des Pferdegeschirres, V.-Cig.; — 2) das Brustband beim Webstuhl, C.; — 3) der Brustfleck, der Brustlatz, Cig., Jan., Fr.- C.; die Weste, Jan.; — 4) der Panzer, ogr.- C.
302. prúštof, m. der Brustlatz, Cig.; die Weste, Jan., Kr., Tolm.; das Bauernröcklein, Notr.; — iz nem. Brusttuch, C.
303. pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič ( Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
304. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
305. rabočàn, -ána, m. = tlačan, Mur.
306. rabočánka, f. = tlačanka, Z.
307. rabočȃnski, adj. = tlačanski, SlGor.- C.
308. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
309. razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.- Jarn. (Rok.).
310. razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.
311. razbrẹmeníłən, -łna, adj. Entlastungs-: razbremenı̑łni zaklad, DZkr.
312. razbrẹmenílọ, n. die Entlastung: zemljiško r., die Grundentlastung, Levst. (Nauk).
313. razbrẹmenı̑təv, -tve, f. die Entlastung, DZ.; zemljiščna r., die Grundentlastung, Cig. (T.).
314. razbrẹmeníti, -ím, vb. pf. entlasten, entbürden, Cig., Jan., nk.; — stsl.
315. razbrẹmenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razbremeniti; entlasten, DZ., nk.
316. razdȏłžba, f. 1) die Tilgung, die Amortisierung einer Schuld, Cig., DZ.; — 2) die Entlastung eines Angeklagten, Cig.
317. razdółžən, -žna, adj. 1) Tilgungs-, DZ.; razdȏłžni črtež, der Amortisationsplan, DZ.; razdolžni zalog, der Tilgungsfond, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) Entlastungs-, Cig.; r. svedok, der Entlastungszeuge, Cig.
318. razhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) aus-, abtreten, zertreten; r. pot; razhojena pot; tla so bila razhojena, Jurč.; r. črevlje, die Schuhe austreten, durch Tragen ausweiten, sie abnützen; — 2) r. se, recht ins Gehen kommen; — tüchtig Bewegung machen, einen tüchtigen Spaziergang machen.
319. razmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. zerwühlen, aufwühlen: bik je tla razmelinil, Cig.
320. razplǫ́ščiti, -ím, vb. pf. = razpločiti, r. se = razpločiti se: mehka hruška se razplošči (-ploši), če na tla pade, vzhŠt.
321. razpŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = razprtati, Cig., Jan.; razprtil bi rad breme, ki me teži, Zv.; r. se, sich einer Bürde entladen, Cig.
322. razstíljati, -am, vb. impf. ad razstlati; auseinanderstreuen: lonice r., Notr.; razstiljajo na božični večer slame ali sena v sobi, Navr. (Let.).

   1 23 123 223 323  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani