tilnik (22)

1. tı̑łnik, m. der Nacken, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
2. čistı̑łnik, m. der Läuterbottich, DZ.
3. gnetı̑łnik, m. das Knetscheit, Cig.
4. 1. gostı̑łnik, m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. ( stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
5. 2. gostı̑łnik, m. der Condensator, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
6. klẹstı̑łnik, m. langes, am Ende gekrümmtes Hackmesser, Svet. (Rok.); das Abästmesser, Cig., Kr., Goriš.
7. krstı̑łnik, m. der Taufstein, M.
8. mastı̑łnik, m. velika kad, v kateri maste grozdje, der Kelterkasten, Stopice- Erj. (Torb.).
9. otı̑łnik, m. = zatilnik, das Hinterhaupt, das Genick, Cig., C.; ulomiti si o., Ravn.
10. podsvẹtı̑łnik, m. die Laternenstütze, DZ.
11. potı̑łnik, m. = zatilnik, das Hinterhaupt, Mur.
12. razstı̑łnik, m. = razgrabljeno seno, ki se na travniku suši, Notr.
13. svẹtı̑łnik, m. 1) der Leuchter, Meg.; — 2) der Luster, Jan.; — 3) der Leuchtthurm, Cig., Jan.; = morski s., die Seeleuchte, C., DZ.
14. zatı̑łnik, m. das Hinterhaupt, das Genick, der Nacken, Meg., Mur., Cig., Jan., Dol., Dalm.- Valj. (Rad).
15. ogȃra, f. der Sonnenfleck: poldnevno solnce nareja ogare po zatilniku in hrbtu, Bes.
16. pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
17. podlasníki, m. pl. majhni lasje, zlasti po tilniku, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
18. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
19. vı̑njak, m. 1) das krumme Rebenmesser; — = klestilnik, das am Ende gekrümmte Astmesser, jvzhŠt.; — 2) vinják, der Winzer, Habd.- Mik.
20. zatı̑łka, f. = jamica v zatilniku, Notr.
21. zátiłnəc, -nca, m. = zatilnik, ("zátovnc"), Rož.- Kres.
22. zatı̑łnjak, m. = zatilnik, Cig.; zátiłnjak, vzhŠt.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani