tile (68)

1. tı̑łəc, -łca, m. 1) das Genick, der Nacken, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) der Messerrücken, C.
2. tı̑łək, -łka, m. das Genick, C.; za tilek ga je udaril, Lašče- Levst. (Rok.).
3. tı̑łən, -łna, adj. Nacken-, Cig.
4. bogatíłən, -łna, adj. bereichernd, Cig.
5. častíłən, -łna, adj. ehrend, Jan., nk.
6. čistíłən, -łna, adj. 1) zum Putzen, zum Reinigen gehörig: čistilna ponev, die Frischpfanne, Cig.; — 2) purgierend, abführend, Cig., Jan.
7. čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
8. dopustíłən, -łna, adj. Concessions-, Erlaubnis-: dopustilni uveti, concessionsmäßige Bedingungen, DZ.; dopustilni list, der Licenzschein, Levst. (Nauk).
9. krotíłən, -łna, adj. bändigend, besänftigend, Z.
10. krvočistíłən, -łna, adj., Cig., Jan., pogl. krvočisten.
11. lastíłən, -łna, adj. zueignend, possessiv, ( gramm.) Jan.
12. lẹpotíłən, -łna, adj. zur Verschönerung dienend; lepotı̑łnọ drevo, der Zierbaum, Šol.; — kosmetisch, DZ.
13. mlatíłən, -łna, adj. Dresch-: mlatı̑łna kola, ein Dreschwagen, Dalm.
14. motíłən, -łna, adj. störend, verwirrend, Mur., Jan.
15. navẹstíłən, -łna, adj. Ankündigungs-, Jan. (H.).
16. nẹtíłən, -łna, adj. Zünd-, Cig. (T.); netı̑łne vrvce, netilni listki, Zündschnüre, Zündblättchen, DZ.
17. oblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-: oblastı̑łnọ pismo, die schriftliche Vollmacht, Levst. (Pril.).
18. očistíłən, -łna, adj. Reinigungs-, DZ.
19. odpustíłən, -łna, adj. = odpusten, Enthebungs-, Jan. (H.).
20. oprostíłən, -łna, adj. befreiend, Frei-: oprostı̑łne marke, Freimarken, DZ.; oprostilna razsodba, ein freisprechendes Erkenntnis, DZ.
21. pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
22. platíłən, -łna, adj. zum Falzen dienend, Falz-, Cig.
23. pletíłən, -łna, adj. Flecht-, Strick-, Jan. (H.).
24. pomilostíłən, -łna, adj. Begnadigungs-, DZ.
25. pooblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-, Bevollmächtigungs-, Cig.
26. posvetíłən, -łna, adj. Canonisations-, Cig.
27. pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
28. potíłən, -łna, adj. Schweiß verursachend, Cig.; — mühevoll: potı̑łni delavnik, potilno življenje, C.; potilni učiteljski stan, SlN.
29. prẹtíłən, -łna, adj. drohend, Droh-, Jan., nk.
30. prilastíłən, -łna, adj. zueignend, ( gramm.), Mur., Jan.
31. pripustíłən, -łna, adj. Zulassungs-: pripustı̑łni list za kobile, der Belegzettel, DZ.
32. prọtilẹ̑tək, -tka, m. = protiletje, Mur., C.
33. prọtilẹ́tən, -tna, adj. Frühlings-, Mur.
34. prọtilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
35. prọtilẹ̑tjiče, n. dem. protiletje, Danj.- Valj. (Rad).
36. razlastíłən, -łna, adj. Expropriations-, DZ.; razlastı̑łna razsodba, DZ.
37. sprotilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig.
38. sramotíłən, -łna, adj. schändend, entehrend, beschämend, Cig., Jan., nk.; sramotı̑łni spis, die Schmähschrift, das Pamphlet, Jan., nk.
39. svẹtíłən, -łna, adj. leuchtend, M.; svẹtı̑łna leščerba, Trub.
40. šestíłən, -łna, adj. Zirkel-, Jan. (H.).
41. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
42. vrtíłən, -łna, adj. rotatorisch: v. potres, Jes.
43. zadostíłən, -łna, adj. genügend, Šol.
44. zatı̑łəc, -łca, m. das Genick, der Nacken, Cig., Jan.; ( prim. "zátovəc").
45. zatı̑łək, -łka, m. das Genick, der Nacken, Dict., Habd.- Mik., Jan., Cig. (T.), Rib.- Mik., Lašče- Erj. (Torb.).
46. zatı̑łən, -łna, adj. = zatilčen, Jan. (H.).
47. žalostíłən, -łna, adj. betrübend, nk.
48. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
49. gladkọ̑st, f. die Glattheit, die Glätte; (o besedi) die Glattheit des Stiles, Cig. (T.).
50. jastrebína, f. die Gaisraute, das Pestilenzkraut (galega officinalis), C.
51. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
52. krvočístən, -stna, adj. blutreinigend ( prav. nam. -čistilen, Cig., Jan.).
53. lákota, f. 1) der Hunger; lakoto ( instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Kamnik- Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).
54. lẹpšáłən, -łna, adj. = lepotilen, Cig., Jan.
55. napǫ́titi, * -im, vb. pf. 1) anweisen, weisen; n. koga kam, do koga; n. na pravi pot, auf den rechten Weg bringen; n. blodnega na pravi pot, ogr.- C.; n. na civilno pravdo, auf den Civilrechtsweg weisen, DZ.; — 2) veranlassen, bewegen; to me je napotilo, da ...; — 3) n. se, sich auf den Weg machen, sich begeben; kam si se napotil?
56. pamflēt, m. sramotilen spis, das Pamphlet.
57. pestíti, -ím, vb. impf. 1) mit der Faust schlagen, Cig., Jan.; — jemandem hart zusetzen, zu Leibe gehen, mit ihm arg verfahren, ihn tyrannisieren, peinigen; Jožefa so bratje hudo pestili, Vod. (Izb. sp.); niso vedeli, kako bi nje pestili, Jap. (Sv. p.); reve so ga pestile, Jurč.; dolžniki me peste (bedrängen mich), Z.; — 2) zur Faust ballen, Jan.; roko p., roka se mu je pestila, Jurč.
58. prikríti, -krı̑jem, vb. pf. ein wenig verdecken; luči so se svetile tu in tam iz oken, ako niso bila prikrita očem s sadnim drevjem, Jurč.; jame p., die Gräben blenden, Cig.; divjačino z vejami p., Cig.; s šemo p., vermummen, Cig.; — povedati komu kaj prikrito ali odkrito, LjZv.; — verbergen: skrivala ga je tri mesce: ni ga mogla dalje p., Ravn.; — verhehlen, verheimlichen, vertuschen; p. komu kaj.
59. prọtulẹ̑tje, n. = protiletje, Habd.
60. radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
61. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
62. sprotolẹ̑tje, n., ogr.- Mik.; pogl. sprotiletje.
63. stèlj, adv. = pičle mere: tri funte stelj = tri funte slabe vage, Jan.; — iz it. sottile, Štrek. (Let.).
64. uglȃjenost, f. 1) die Glätte, die Politur, Cig. (T.); — 2) die Verfeinerung, die Feinheit ( z. B. der Sitten, der Sprache, des Stiles), Cig., Cig. (T.), nk.
65. velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.- Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.- Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.
66. zakotíti se, -ím se, vb. pf. = zaleči se, zarediti se, sich durch Fortpflanzung vermehren: kobilice so se zakotile v naši zemlji, Glas.; črvi se v koži zakotijo, ogr.- C.; uši so se mu zakotile, Svet. (Rok.); — sich einnisten, heimisch werden, Jan., C.; legar se je pri nas zakotil, Nov.- C.; kuga se je zakotila v tem kraju, SlN.; — tako se v jezik zakote besede barbarskega lica, Levst. (Zb. sp.).
67. zátovəc, -vca, m., Guts., Mur., Jan., pogl. zatilec in prim. zatilnec.
68. žalostljìv, -íva, adj. = žalostilen, Mur., C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani