tik (560)

1. tı̑k, m. 1) die Berührung, der Contact, Cig. (T.); — 2) = tip, der Tastsinn, Mur., C.; — 3) der Pfahl Jarn.- Cig.; der Weingartenpfahl, Mur., Mik.
2. tı̑k, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
3. tikáča, f. der Stecken, die Stange, C.
4. tíkanje, n. das Dutzen.
5. 1. tíkati, -kam, -čem, vb. impf. dutzen.
6. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
7. tı̑kəv, -kve, f. = tikva.
8. tı̑kəvca, f. die Zaunrübe (bryonia alba), C.
9. tikma, adv., Cig., pogl. tekma.
10. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
11. tı̑kva, f. 1) der Kürbis, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt., ogr., kajk.; — laže, kakor da bi tikve sadil, C.; — 2) die Kürbisflasche, Cig.; — die Kolbenflasche, Cig.; — die Flasche, Alas.; — 3) der Schädel, der Kopf, C., Valj. (Rad).
12. tikváča, f. der Schädel, vzhŠt.- C.
13. tı̑kvast, adj. kürbisförmig, Jan. (H.).
14. tı̑kven, adj. Kürbis-, Jan. (H.).
15. tikveníca, f. neka hruška, Valj. (Rad).
16. tikvenjáča, f. = kolač od tikev, Valj. (Rad).
17. tı̑kvešnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
18. tı̑kvica, f. dem. tikva; kleiner Kürbis, vzhŠt.
19. tikvı̑nəc, -nca, m. der Balsamapfel (momordica balsamina), C.
20. tikvı̑nje, n. coll. die Kürbisblätter, das Kürbiskraut, C.
21. tı̑kvus, m. der Dickschädel, vzhŠt.
22. akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.
23. analītika, f. die Analytik, Cig. (T.).
24. antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
25. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
26. antikrı̑st, m. der Antichrist.
27. antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
28. aritmētika, f. računstvo s številkami, die Arithmetik.
29. beletrīstika, f. die Belletristik, nk.; — prim. leposlovje.
30. brẹstíka, f. 1) eine Art Rüster, mit kleinerem Laub und glatterer Rinde, C.; — 2) eine Art Weide, C.; — 3) neka goba, Erj. (Rok.).
31. brstíka, f. junger Trieb, Cig., C.
32. četŕtikrat, adv. zum viertenmal.
33. čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
34. diagnōstika, f. znanstvo o diagnozi, die Diagnostik.
35. dialēktika, f. znanstvena metoda modroslovskega razmotrovanja, die Dialektik.
36. didāktika, f. die Didaktik, Cig. (T.).
37. dietētika, f. nauk, kako je treba živeti in se hraniti, die Diätetik.
38. diplomātika, f. nauk o diplomatiji, die Diplomatik.
39. dogmātika, f. nauk o dogmah, die Dogmatik.
40. dóstikrat, adv. genug oft; — oftmals.
41. dóstikratən, -tna, adj. oftmalig, Mur., Jan.
42. dotı̑k, * m. die Berührung, Cig. (T.), ogr.- C.
43. dotı̑ka, f. die Berührung, Jan., Cig. (T.), C., M.; — die Beziehung, Cig., C.
44. dotikáłən, -łna, adj. Berührungs-: dotikalna ravnina, die Berührungsebene, Cel. (Geom.).
45. dotikalíšče, n. die Berührungsstelle, der Berührungspunkt, Cig. (T.), Žnid., Cel. (Ar.).
46. dotikȃłnica, f. die Berührungslinie, die Tangente, Cel. (Geom.).
47. dotíkanje, n. das Berühren, die Berührung; die Tangierung ( math.), Cig. (T.).
48. dotíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad dotekniti se; berühren: d. se koga, česa; dotikajoče se krivulje, sich berührende Curven, Cig. (T.); — antasten: d. se poštenja, ljudskega blaga, Cig.; ne d. se česa, etwas unangefochten lassen, Cig.; — betreffen, angehen, Cig., Jan., nk.; njega se dotiče, Krelj; kar se dotiče krajev te doline, Dalm.
49. dotı̑kljaj, m. = dotik, nk.
50. dotikováti se, ** -ȗjem se, vb. impf. = dotikati se.
51. dramātik, m. der Dramatiker, Jan., nk.
52. dramātika, f. die Dramatik.
53. eklīptika, f. dozdevna solnčna pot na nebesnem obloku, die Ekliptik.
54. estētik, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
55. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
56. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
57. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
58. fanātik, m. der Fanatiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
59. flegmātik, m. flegmatičen človek, der Phlegmatiker, Cig. (T.), nk.
60. galvanoplāstika, f. poraba galvanizma za plastične izdelke, die Galvanoplastik.
61. gestikulácija, f. kretanje telesa, pos. rok, ob govorjenju, die Gesticulation, Cig. (T.).
62. gimnāstika, f. telovadba, die Gymnastik.
63. gnōstik, m. der Gnostiker, Jan.
64. gramātik, m. slovničar, der Grammatiker, Jan., nk.
65. gramātika, f. slovnica, die Grammatik.
66. gramātikar, -rja, m. = gramatik, Cig., Jan.
67. herētik, m. krivoverec, der Haeretiker, nk.
68. hermenēvtika, f. nauk o tolmačenju besed, die Hermeneutik.
69. hevrīstika, f. nauk o iznajdovanju, die Heuristik, Cig. (T.).
70. hidrostātika, f. die Hydrostatik; prim. hidravlika.
71. homilētika, f. nauk o cerkvenem govorništvu, die Homiletik, Cig. (T.).
72. hrástik, m. der Eichenwald, BlKr.- DSv.
73. hrastíka, f. 1) die Wintereiche (quercus sessiliflora), C.; — 2) der Eichenwald, C., ogr.- Valj. (Rad).
74. humorīstika, f. humoristično govorjenje ali pisanje, der Humor, Cig. (T.).
75. iztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.- Cig. (T.).
76. iztı̑kavt, m. der Stöberer, Valj. (Rad).
77. ję́tika, f. die Hektik, die Schwindsucht; — prim. lat. hectica, bav. ettich.
78. ję́tikast, adj. = jetičen, Mur.
79. ję́tikav, adj. = jetičen, Jan.
80. karakterīstika, f. označba, die Charakteristik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
81. katehētika, f. die Katechetik, Cig., Jan.
82. kazuīstika, f. znanstvo, ki uči pomirjevati vest v težavnih slučajih, die Casuistik, Cig. (T.).
83. kostíka, f. = kostenika (Rainweide), Z.
84. krastíka, f. die Schüsselflechte (lecanora), Tuš. (B.).
85. krītik, m. presojevavec, der Kritiker, Jan., Cig. (T.), nk.
86. krītika, f. posodba, die Kritik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
87. krītikar, -rja, m., Jan., pogl. kritik.
88. kritikāstər, -stra, m. kritikun, der Afterkritiker, der Kritikaster, Jan.
89. kritikováti, -ȗjem, vb. impf. kritisieren, sich mit der Kritik beschäftigen, nk.
90. kritikȗn, m. der Afterkritiker, Levst. (Zb. sp.).
91. lepátika, f. die Frömmlerin, Kr.- Valj. (Rad).
92. lẹpotíka, f. die Katzenminze (nepeta), C.
93. lopȃtika, f. ein Arzneimittel: die Aloe; menda iz lat. aloe hepatica.
94. makrobiōtika, f. nauk, kako si življenje dolgo ohraniti, die Makrobiotik, Cig.
95. māstik, m. der Mastixbaum (pistacia lentiscus), Cig., Jan., C.
96. māstika, f. der Mastix (ein Harz), Cig. (T.).
97. māstikov, adj. Mastix-, Cig., Jan.; mastikovo drevo, der Mastixbaum, Cig., Jan.; mastikova smola = mastika, der Mastix, Cig., Jan.
98. matemātik, m. der Mathematiker, Cig. (T.), nk.
99. matemātika, f. nauk o številnih in prostorskih količinah, die Mathematik.
100. mértik, m. = mertek, vzhŠt.

1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani