Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

tik (201-300)

  1. sfragīstika, f. pečatoznanstvo, die Sphragistik, Cig. (T.).
  2. silogīstika, f. nauk o silogizmih, die Syllogistik, Cig. (T.).
  3. sistemātika, f. sestavoslovje, die Systematik.
  4. skēptik, m. der Skeptiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  5. skolāstik, m. srednjevečni modroslovec, der Scholastiker, Cig. (T.).
  6. skolāstika, f. srednjevečno modroslovje, die Scholastik, Cig. (T.).
  7. slavīstika, f. slovansko jezikoslovje, die Slavistik.
  8. smetíka, f. neko grozdje, M., Valj. (Rad).
  9. sofīstika, f. lažimodrijanstvo, die Sophistik.
  10. spotìk, -tíka, m. = spotika, Cig., Kos.
  11. spotı̑ka, f. das Anstoßen: govoril je glasno, brez spotike, Str.; — der Anstoß, der Anstand, der Haken, Cig. (T.); brez spotike, ohne anzustoßen, ohne Anstoß, C.; — das Ärgernis, der Scandal, Cig., Jan., C.
  12. spotíkanje, n. 1) das Stolpern; — 2) das Anstoßnehmen.
  13. spotíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad spotekniti se; stolpern; — jezik se mu spotika, er stockt in der Rede, Cig.; — Anstoß nehmen: s. se nad čim; spotika se nad menoj, ich bin ihm zum Ärgernis, Cig.
  14. spotikávati se, -am se, vb. impf. = spotikovati se, Mur.
  15. spotíkavəc, -vca, m. der gerne Anstoß nimmt, C.
  16. spotíkavən, -vna, adj. ungeläufig, Cig.
  17. spotı̑kljaj, m. dasjenige, worüber man stolpert: ne stavite spotikljajev slepcu! Ravn.; — der Anstoß, der Anstand, der Haken, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Ärgernis, Cig., Jan., nk.
  18. spotikljìv, -íva, adj. 1) leicht Anstoß nehmend, heiklich: niso tako spotikljivi, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma, Jurč.; — 2) anstößig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  19. spotikljı̑vəc, -vca, m. der Schwierigkeitsmacher, Cig.
  20. spotikljívost, f. 1) die Heiklichkeit ( prim. spotikljiv 1)); — 2) die Anstößigkeit, Cig.
  21. spotikováti se, -ȗjem se, vb. impf. = spotikati se.
  22. srabotíka, f. = srobot, Mur., Danj. (Posv. p.).
  23. stātika, f. nauk o ravnotežju, die Statik ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.); s. zraka, die Aërostatik, Cig. (T.).
  24. statīstik, m. der Statistiker, Cig., nk.
  25. statīstika, f. državopis, die Statistik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  26. stìk, -tíka, m. 1) die Zusammenfügung, das Gefüge, die Verknüpfung, die Verkettung, Cig.; očetova skrb se vidi iz vsake prigodbe, iz celega njih stika še lepše, Ravn.; der Zusammenhang: v stiku biti, zusammenhängen, Cig. (T.); posamezno besedo izpuliti iz stika in zveze, Str.; der Context, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Fuge, Cig., Jan., Erj. (Z.), Gor.; — die Naht ( anat.), Cig.; zaklinski s. (na lobanji), die Ypsiloide, Jan. (H.); — 3) der Berührungspunkt, Cig. (T.); — 4) = stika, 4), der Anschluss: s. kake železnice z drugo, DZ.; — 5) der Reim, Mur., Jan., Levst. (Zb. sp.).
  27. stı̑ka, f. 1) die Verbindung, Mik.; — 2) die Klammer, Bes.; — 3) die Fuge (an einem Gebinde), C.; — 4) der Anschluss: s. z drugo železnico, DZ.; — 5) der Reim: jeklenih stik zlivanje, Levst. (Zb. sp.).
  28. stikáłən, -łna, adj. convergent, Žnid.; — stikȃłna dalja, die Vereinigungsweite, Žnid.
  29. stikalíšče, n. die Fuge: s. dveh kamenov (v cestnem tlaku), Levst. (Cest.); — der Vereinigungspunkt, Cig., Žnid., Nov.; — die Anschlussstelle (einer Eisenbahn), DZ.
  30. stíkanje, n. 1) das Zusammenstecken; das Zusammenfügen; — 2) das Zusammenfallen, das Zusammentreffen; — die Einmündung (einer Straße), Levst. (Pril.).
  31. 1. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 1. stekniti; herabnehmen, Jan.
  32. 2. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 2. stekniti; 1) zusammenstecken; glave stikaje so šepetali, Jurč.; s. se, sich berühren: hiša se stika s sosedovo, Ravn.; aneinander grenzen, Jan.; — s. se, zusammenfallen, zusammentreffen, sich schneiden ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); — zusammenfügen; hlode s., Baumstämme zusammenfügen, C.; — s. se, zusammen passen, Cig., Jan.; vrata se stikajo, die Thür schließt genau, Cig.; — 2) in Zusammenhang bringen, verketten, Cig.
  33. stı̑kljaj, m. die Fuge, Pirc.
  34. stı̑koma, adv. knapp aneinander, Jan., C.; s. zvezan, innig verbunden, Cig.
  35. stikováłən, -łna, adj. Anschluss-: stikovȃłni kos železnice, die Anschlussstrecke, DZ.
  36. stilīstika, f. die Stillehre, die Stilistik, Cig. (T.), nk.
  37. svetík, m. = svetnik: svetiki in svetice, rok. iz 15. stol.
  38. škrobotíka, f. der Schlotterapfel, C.
  39. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
  40. štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.
  41. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.
  42. tāktik, m. der Taktiker, Jan.
  43. tāktika, f. nauk o porabi vojaštva v boju, die Taktik, Cig., Jan.; — ( pren.) postopanje v javnem, pos. političnem življenju.
  44. teorētik, m. der Theoretiker.
  45. tı̑stikrat, adv. damals.
  46. tołstíka, f. das Dickblatt (crassula), C.
  47. trepetíka, f. = trepetljika, die Zitterpappel, Jarn., Mik.
  48. trstíka, f. das Schilfrohr (phragmites communis).
  49. trstíkast, adj. schilfartig.
  50. trstíkov, adj. Schilfrohr-: t. snop, Glas.
  51. trstíkovəc, -vca, m. = trstika, Jan. (H.).
  52. trstíkovica, f. der Rohrstock, C.
  53. trstíkovina, f. coll. das Schilfrohr, Guts.- Cig.
  54. trútika, f. = truta 2), vzhŠt.- C.
  55. uštíkniti, -štı̑knem, vb. pf. = ob tla potolči škopnik, da se mu zravna čelo, Tolm.
  56. velestíka, f. das Liebstöckl (ligusticum), Erj. (Rok.).
  57. vertikālən, -lna, adj. naopičen, vertical.
  58. vratíka, f. das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Ščav.- Pjk. (Črt.).
  59. vtìk, -tíka, m. 1) die Einschiebung, die Einschaltung, Cig., Jan.; — 2) die Einmischung, der Eingriff, Cig.
  60. vtı̑kanica, f. = grebenica, der Rebenableger, C.
  61. vtíkanje, n. 1) das Hineinstecken; — 2) die Einmischung, der Eingriff, die Dazwischenkunft.
  62. vtíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad vtekniti; 1) hineinstecken; — 2) v. se v kaj, sich in etwas mischen.
  63. vtikávost, f. = vtikljivost, Cig. (T.), UčT.
  64. vtı̑kljaj, m. das Einschiebsel, Cig., Jan.
  65. vtikljìv, -íva, adj. kdor se rad v vse vtika, zudringlich, Cig.
  66. vtikljívost, f. die Zudringlichkeit, der Vorwitz, Cig.
  67. vtikovȃnje, n. = vtikanje.
  68. vtikováti, -ȗjem, vb. impf. = vtikati.
  69. vztíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.
  70. zatìk, -tíka, m. 1) der Pfropf, der Stöpsel, Mur., Cig.; zátik, Trenta- Erj. (Torb.); prim. zatek; — 2) der Riegel, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — ein Brett, das vor einer Öffnung auf- und zugeschoben wird, der Schieber, V.-Cig., Jan., DZ.; — der Vorstecker, der Schließnagel, Cig., Jan.
  71. zatı̑ka, f. 1) der Stöpsel, Cig.; — 2) = klinček, s katerim se kamba pri jarmu zatakne, da iz njega ne zdrsne, Notr., Polj.; — 3) der Riegel, Jan.; — 4) das Sperrholz in den Mühlen, ein Rad stehen zu machen, Cig.; — 5) das Steckenbleiben des Fadens beim Nähen, Gor.- DSv.
  72. zatikáča, f. 1) ein Stab zum Hineinstecken, Mik.; — mreža z., das Stecknetz, Levst. (Nauk); — 2) der Riegel (beim Zimmern), C.
  73. zatikáłən, -łna, adj. zum Zustecken, Zuschieben dienend: zatikȃłnọ okno, das Schubfenster, Jan. (H.).
  74. zatikȃłnik, m. 1) der Lasszapfen, V.-Cig.; — 2) der Spanner im Stricke der Holzsäge, Cig.
  75. zatikálọ, n. 1) to, s čimer se kaj zatika: der Riegel, Z.; — die Spindellappe der Uhrmacher, Cig.; — 2) der Lückenbüßer, Jan. (H.).
  76. zatíkanje, n. 1) das Verstopfen; — 2) das Hineinstecken.
  77. zatíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad zatekniti; 1) verstopfen; — 2) hineinstecken; v streho zatičejo steljo in kresnice, Navr. (Let.); — z. kaj pred kaj, etwas vorstecken, Cig.
  78. zatikȃvka, f. = veja, ki se zatika po travnikih tam, koder ne smejo ljudje hoditi, Dol.
  79. zatı̑kljaj, m. 1) kar se v usta zatakne, ein Bissen: z. kruha, Gor.; — 2) der Stöpsel, Gor.
  80. žestíka, f. eine Art Ahorn, Notr.- Z., Slc.- C.; — prim. žestilj.
  81. žitíka, f. der Dinkel (triticum spelta), C.
  82. žoltikovína, f. neka vinska trta, Hal.- Erj. (Torb.).
  83. akcidēncija, f. die Accidenz ( phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
  84. antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).
  85. besẹ̑dje, n. coll. 1) die Wörter, der Wortvorrath, nk.; — 2) die Etymologie als Theil der Grammatik, Jan., nk.
  86. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  87. bobəntẹ́ti, -tím, vb. impf. dröhnen, Jan.; Kaj po strehi bobenti? Npes.- Glas.
  88. bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
  89. božjȃstnik, m. der Fallsüchtige, der Epileptiker, Levst. (Pril.).
  90. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
  91. brodȃrstvọ, n. die Schiffahrt, C.; rečno b., die Flussschiffahrt, Jan.; — die Nautik, Jan.; — hs.
  92. cepidláka, m. der Silbenstecher, der Kritikaster, Cig. (T.); da smo se namerili na tacega cepidlako, Erj. (Izb. sp.); — hs.
  93. čȃsnikarstvọ, n. die Journalistik, Jan., nk.
  94. čistopójmen, -mna, adj. von klarem Begriff: politika, ne vedno čistopojmna beseda, Jurč.
  95. člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied ( math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
  96. člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
  97. dẹjávnost, f. die Thätigkeit, Cig., Jan., C., Zora; — die Praktik, Cig.; — prim. dejalnost.
  98. dẹ́lčək, -čka, m. dem. delec; das Theilchen, die Partikel, Cig.; kleiner Waldantheil, Valj. (Rad).
  99. dẹlovȃnje, n. das Wirken, nk.; pl. delovanja, die Werke, Alas.; — die Einwirkung, vzajemno d., d. enega na drugo, die Wechselwirkung, d. z dotikom, die Contactwirkung, Cig. (T.).
  100. denarjeslǫ̑vəc, -vca, m. der Numismatiker, Cig., Nov.

   1 101 201 301 401 501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA