Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

tik (161-260)

  1. povtíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. nach der Reihe hineinstecken, C.
  2. pragmātika, f. opravilnik, die Pragmatik, Cig., Jan.
  3. prāktik, m. v kaki reči izkušen človek, der Praktiker, nk.
  4. prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
  5. praktikānt, m. vajenec, der Praktikant.
  6. prátika, f. der Bauernkalender; v pratiko pogledati.
  7. prátikar, -rja, m. der Kalendermacher.
  8. prátikarstvọ, n. die Kalendermacherei.
  9. preiztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad preiztekniti, Cig., Jan.
  10. pretikáč, m. der Vorstecknagel, der Grendelnagel (am Pfluge), C.
  11. pretikȃłnica, f. die Spicknadel, Jan.
  12. pretikálọ, n. 1) = pretikač, C.; — 2) = bezalo, der Pfeifenräumer, Cig.
  13. pretíkanje, n. 1) das Durchstecken; — 2) das Umstecken.
  14. pretíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad pretekniti; 1) durchstecken; — 2) anders oder anderswohin stecken, umstecken; kline p.; — p. se, cursieren: denar se pretiče, Z.; — 3) herumstöbern, Jan.
  15. pretikováti, -ȗjem, vb. impf. = pretikati.
  16. pritìk, -tíka, m. die Anstückung, Cig.
  17. pritı̑ka, f. 1) der Zusatz, C.; — ( phil.) die Accidenz, Lampe (D.); — 2) die Fallthür, Savinska dol.- C.
  18. pritíkanje, n. 1) das Dazustecken; das Anfügen, das Hinzufügen; — das Anschuldigen, das Andichten, M.; — 2) das Anrühren.
  19. pritíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad pritekniti; 1) dazustecken; anstecken, anfügen; — p. komu kaj, einem etwas anhängen, ihn anschuldigen, BlKr.- M.; — Schimpfnamen geben, Z.; — hinzufügen; in eine Rede einfließen lassen; — p. se, sich anschließen, sich zugesellen; — 2) berühren: p. se česa.
  20. pritíkav, adj. gerne intriguierend, C., Z.; p. človek, ein Händelmacher, Intriguant, C., Z.
  21. pritiklína, f., Cig., Jan., DZ.; pogl. priteklina.
  22. pritı̑kljaj, m. das Zugesteckte, Cig.; das Anhängsel, Jan., C.; — der Spitzname, der Schimpfname, Cig., Valj. (Rad).
  23. pritı̑koma, adv. knapp, genau, C.
  24. pritikováti, -ȗjem, vb. impf. = pritikati; 1) dazustecken; einbeziehen: tudi je modrega kralja Salomona pritikoval, Pohl. (Km.); — Schimpfnamen geben, Z.; — 2) p. se, anrühren.
  25. propedēvtika, f. pripravljalni nauk, die Propädeutik, Jan., Cig. (T.), nk.
  26. protíka, f. die Zaungerte, Cig.
  27. prọ̑tikǫ́t, m. der Gegenwinkel, Cel. (Geom.).
  28. prọ̑tikǫ́tən, -tna, adj. diagonal, Cig., Jan.
  29. prọ̑tikrálj, m. der Gegenkönig, Cig., M., nk.
  30. prọtikŕčən, -čna, adj. krampfstillend, Cig.
  31. prọ̑tikrīst, m. = antikrist, Str.
  32. prọ̑tikrītika, f. die Gegenkritik, nk.
  33. prọtikúžən, -žna, adj. gegen die Pest dienend, Cig.
  34. ptútika, f. = grlica, Mur.
  35. pútika, f. die Gicht; — prim. potogrom.
  36. pútikast, adj. podagrisch, Cig.
  37. rastíka, f. das Gewächs, die Pflanze, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Zweig, Danj.- M.; — jezik (die Sprache) se je razcepil na dve rastiki, Navr. (Kop. sp.).
  38. raztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad raztekniti.
  39. romāntik, m. der Romantiker, nk.; r. razuzdanosti, Zv.
  40. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
  41. sfragīstika, f. pečatoznanstvo, die Sphragistik, Cig. (T.).
  42. silogīstika, f. nauk o silogizmih, die Syllogistik, Cig. (T.).
  43. sistemātika, f. sestavoslovje, die Systematik.
  44. skēptik, m. der Skeptiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  45. skolāstik, m. srednjevečni modroslovec, der Scholastiker, Cig. (T.).
  46. skolāstika, f. srednjevečno modroslovje, die Scholastik, Cig. (T.).
  47. slavīstika, f. slovansko jezikoslovje, die Slavistik.
  48. smetíka, f. neko grozdje, M., Valj. (Rad).
  49. sofīstika, f. lažimodrijanstvo, die Sophistik.
  50. spotìk, -tíka, m. = spotika, Cig., Kos.
  51. spotı̑ka, f. das Anstoßen: govoril je glasno, brez spotike, Str.; — der Anstoß, der Anstand, der Haken, Cig. (T.); brez spotike, ohne anzustoßen, ohne Anstoß, C.; — das Ärgernis, der Scandal, Cig., Jan., C.
  52. spotíkanje, n. 1) das Stolpern; — 2) das Anstoßnehmen.
  53. spotíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad spotekniti se; stolpern; — jezik se mu spotika, er stockt in der Rede, Cig.; — Anstoß nehmen: s. se nad čim; spotika se nad menoj, ich bin ihm zum Ärgernis, Cig.
  54. spotikávati se, -am se, vb. impf. = spotikovati se, Mur.
  55. spotíkavəc, -vca, m. der gerne Anstoß nimmt, C.
  56. spotíkavən, -vna, adj. ungeläufig, Cig.
  57. spotı̑kljaj, m. dasjenige, worüber man stolpert: ne stavite spotikljajev slepcu! Ravn.; — der Anstoß, der Anstand, der Haken, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Ärgernis, Cig., Jan., nk.
  58. spotikljìv, -íva, adj. 1) leicht Anstoß nehmend, heiklich: niso tako spotikljivi, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma, Jurč.; — 2) anstößig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  59. spotikljı̑vəc, -vca, m. der Schwierigkeitsmacher, Cig.
  60. spotikljívost, f. 1) die Heiklichkeit ( prim. spotikljiv 1)); — 2) die Anstößigkeit, Cig.
  61. spotikováti se, -ȗjem se, vb. impf. = spotikati se.
  62. srabotíka, f. = srobot, Mur., Danj. (Posv. p.).
  63. stātika, f. nauk o ravnotežju, die Statik ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.); s. zraka, die Aërostatik, Cig. (T.).
  64. statīstik, m. der Statistiker, Cig., nk.
  65. statīstika, f. državopis, die Statistik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  66. stìk, -tíka, m. 1) die Zusammenfügung, das Gefüge, die Verknüpfung, die Verkettung, Cig.; očetova skrb se vidi iz vsake prigodbe, iz celega njih stika še lepše, Ravn.; der Zusammenhang: v stiku biti, zusammenhängen, Cig. (T.); posamezno besedo izpuliti iz stika in zveze, Str.; der Context, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Fuge, Cig., Jan., Erj. (Z.), Gor.; — die Naht ( anat.), Cig.; zaklinski s. (na lobanji), die Ypsiloide, Jan. (H.); — 3) der Berührungspunkt, Cig. (T.); — 4) = stika, 4), der Anschluss: s. kake železnice z drugo, DZ.; — 5) der Reim, Mur., Jan., Levst. (Zb. sp.).
  67. stı̑ka, f. 1) die Verbindung, Mik.; — 2) die Klammer, Bes.; — 3) die Fuge (an einem Gebinde), C.; — 4) der Anschluss: s. z drugo železnico, DZ.; — 5) der Reim: jeklenih stik zlivanje, Levst. (Zb. sp.).
  68. stikáłən, -łna, adj. convergent, Žnid.; — stikȃłna dalja, die Vereinigungsweite, Žnid.
  69. stikalíšče, n. die Fuge: s. dveh kamenov (v cestnem tlaku), Levst. (Cest.); — der Vereinigungspunkt, Cig., Žnid., Nov.; — die Anschlussstelle (einer Eisenbahn), DZ.
  70. stíkanje, n. 1) das Zusammenstecken; das Zusammenfügen; — 2) das Zusammenfallen, das Zusammentreffen; — die Einmündung (einer Straße), Levst. (Pril.).
  71. 1. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 1. stekniti; herabnehmen, Jan.
  72. 2. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 2. stekniti; 1) zusammenstecken; glave stikaje so šepetali, Jurč.; s. se, sich berühren: hiša se stika s sosedovo, Ravn.; aneinander grenzen, Jan.; — s. se, zusammenfallen, zusammentreffen, sich schneiden ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); — zusammenfügen; hlode s., Baumstämme zusammenfügen, C.; — s. se, zusammen passen, Cig., Jan.; vrata se stikajo, die Thür schließt genau, Cig.; — 2) in Zusammenhang bringen, verketten, Cig.
  73. stı̑kljaj, m. die Fuge, Pirc.
  74. stı̑koma, adv. knapp aneinander, Jan., C.; s. zvezan, innig verbunden, Cig.
  75. stikováłən, -łna, adj. Anschluss-: stikovȃłni kos železnice, die Anschlussstrecke, DZ.
  76. stilīstika, f. die Stillehre, die Stilistik, Cig. (T.), nk.
  77. svetík, m. = svetnik: svetiki in svetice, rok. iz 15. stol.
  78. škrobotíka, f. der Schlotterapfel, C.
  79. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
  80. štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.
  81. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.
  82. tāktik, m. der Taktiker, Jan.
  83. tāktika, f. nauk o porabi vojaštva v boju, die Taktik, Cig., Jan.; — ( pren.) postopanje v javnem, pos. političnem življenju.
  84. teorētik, m. der Theoretiker.
  85. tı̑stikrat, adv. damals.
  86. tołstíka, f. das Dickblatt (crassula), C.
  87. trepetíka, f. = trepetljika, die Zitterpappel, Jarn., Mik.
  88. trstíka, f. das Schilfrohr (phragmites communis).
  89. trstíkast, adj. schilfartig.
  90. trstíkov, adj. Schilfrohr-: t. snop, Glas.
  91. trstíkovəc, -vca, m. = trstika, Jan. (H.).
  92. trstíkovica, f. der Rohrstock, C.
  93. trstíkovina, f. coll. das Schilfrohr, Guts.- Cig.
  94. trútika, f. = truta 2), vzhŠt.- C.
  95. uštíkniti, -štı̑knem, vb. pf. = ob tla potolči škopnik, da se mu zravna čelo, Tolm.
  96. velestíka, f. das Liebstöckl (ligusticum), Erj. (Rok.).
  97. vertikālən, -lna, adj. naopičen, vertical.
  98. vratíka, f. das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Ščav.- Pjk. (Črt.).
  99. vtìk, -tíka, m. 1) die Einschiebung, die Einschaltung, Cig., Jan.; — 2) die Einmischung, der Eingriff, Cig.
  100. vtı̑kanica, f. = grebenica, der Rebenableger, C.

   1 61 161 261 361 461  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA