ter (9227)

1. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
2. 1. teráč, m. der Flachsbrecher, Cig., Jan.
3. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
4. teráča, f. 1) das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Flachsbreche, Mur.
5. teračíca, f. die Flachsbrecherin, Cig., BlKr.
6. terȃłnica, f. die Folterbank, ZgD.
7. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
8. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
9. tȇrca, f. tretjica (v glasbi), trojica (v igri), die Terz.
10. tercēt, m. trospev, das Terzett.
11. tercijȃl, m. der Bettbruder.
12. tercijȃlka, f. die Bettschwester.
13. tercijȃlski, adj. frömmlerisch.
14. tercijȃlstvọ, n. die Frömmelei.
15. tercijȃn, m. brat 3. reda sv. Frančiška; — der Bettbruder.
16. tercijȃnka, f. sestra 3. reda sv. Frančiška; — die Bettschwester.
17. tercijȃnstvọ, n. die Frömmelei.
18. tercijārən, -rna, adj. tretjegorski, tertiär ( geol.), Cig. (T.).
19. tére, -ę́ta, m. der Tölpel, C.
20. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
21. terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
22. teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
23. teríca, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin.
24. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
25. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
26. terı̑čnjak, m. das Brechelbrot, Mur., Cig.
27. terı̑lja, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin, Mur., Jan., Danj.- Mik., Št.
28. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
29. terílọ, n. das Flachsbrechen, Jan.
30. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
31. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
32. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
33. terı̑ški, adj. die Brechlerinnen betreffend, Brechel-: teriška jama, die Brechelgrube, Zv.
34. terı̑tba, f., Danj. (Posv. p.), pogl. teritva.
35. terı̑təv, -tve, f. das Flachsbrechen, das Brecheln, Mur., Cig., Jan., C.
36. teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.
37. terı̑tva, f. = teritev, Mik.
38. terjȃčnica, f. das Theriakwasser, Cig.
39. terják, m. der Theriak.
40. terjákovəc, -vca, m. der Theriakgeist, Cig., Jan.
41. terjȃtəv, -tve, f. die Forderung, bes. die Geldforderung.
42. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
43. térjav, adj. dumm, SlGor.; — prim. terec.
44. terjȃva, f. die Geldforderung, Cig., Jan.
45. tę̑rjavəc, -vca, m. der Forderer; — der Gläubiger ( opp. dolžnik), C., Škrinj.
46. tę̑rjavka, f. die Fordrerin.
47. terjȃvščina, f. die Forderung, Cig., Jan., Levst. (Pril.).
48. terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
49. termīt, m. neka mravlja: die Termite (termes), Erj. (Ž.).
50. termoelēktričən, -čna, adj. thermoelektrisch.
51. termoelēktrika, f. elektrika zbujena po toploti, die Thermoelektricität.
52. termomētər, -tra, m. toplomer, das Thermometer.
53. termoskōp, m. toplokaz, das Thermoskop.
54. tȇrna, f. trojica, die Terne.
55. tę̑rnica, f. der Spreuwinkel auf der Dreschtenne, kajk.- Valj. (Rad).
56. tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
57. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
58. tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
59. térnjav, adj. blöde, tölpelhaft, Mur., Cig., C.
60. térnjavəc, -vca, m. der Tölpel, Mur., C., vzhŠt.
61. terorīzəm, -zma, m. das Schreckenssystem, der Terrorismus.
62. terpentīn, m. der Terpentin.
63. terpentīnov, adj. Terpentin-: terpentinovo olje.
64. terpentīnovəc, -vca, m. der Terpentingeist.
65. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
66. alabāstər, -stra, m. der Alabaster.
67. aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
68. areomētər, ** -tra, m. das Araeometer; — prim. gostomer.
69. asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.
70. baromētər, -tra, m. das Barometer; dvokraki b., das Heberbarometer, Sen. (Fiz.).
71. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
72. baterı̑jski, adj. Batterie-.
73. bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno- Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno- Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.- Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).
74. bístər, -stra, adj. 1) schnell, munter sich bewegend; b. konj, ein feuriges, schnelles Pferd; bistra voda, ein schnell fließendes Wasser; — bistro oko, ein munteres, lebhaftes Auge; bistro gledati, einen lebhaften Blick haben; — 2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi pojem čistosti: klar, hell; b. potok; vino bistro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor steklo, glashell, Cig.; — bistra glava, ein heller Kopf; b. um, scharfer durchdringender Verstand.
75. bǫ́ter, -tra, m. der Pathe; komu za botra biti (iti), bei jemandem Pathenstelle vertreten; krstni b., der Taufpathe; birmski b., der Firmpathe; — prim. stsl. kъmotrъ iz lat. compater, Mik. (Et.).
76. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
77. brezmáterən, -rna, adj. mutterlos, Cig.
78. cę́hmeštər, -tra, m. 1) der Zunftvorsteher, Mur., Jan.; — 2) der Kirchenvorsteher, der Kirchenpropst, Mur., Št.
79. cę́hmojstər, -tra, m. = cehmešter 1), Cig., Jan.
80. cę́hmoštər, -tra, m. = cehmešter 2), Valj. (Rad).
81. cę́kmeštər, -tra, m. = cehmešter, der Kirchenpropst, Št.
82. cę́kmošter, -tra, m. = cekmešter, SlN., Št.
83. cistercijȃn, m. ein Mönch des Cistercienserordens, Cig., Jan.
84. cistercijȃnəc, -nca, m. = cistercijan, Jan.
85. cistercijȃnka, f. die Cistercienserin, Cig., Jan.
86. četer ..., išči pod: četver ...
87. čvetę̑r, num., pogl. četver.
88. čvetę́riti, -ę̑rim, vb. impf. = četveriti, Vorspann leisten, Notr., Gor.
89. čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
90. desetę̑r, num. distr. zehn; — die zehn; — zehnerlei; — prim. četver.
91. deseterȃd, f. das Zehngespann, C.
92. desetę̑rəc, -rca, m. zehnsilbiger Vers, nk.
93. desetę̑rən, -rna, adj. zehnfältig, zehnfach.
94. desetę̑rica, f. eine Anzahl von zehn, C.
95. desetę̑ričar, -rja, m. der Decemvir, Cig.
96. desetę̑rka, f. 1) die Zehn, der Zehner, Met.; — 2) = desetica (eine Münze), C.
97. desetę̑rnat, adj. zehnfältig, zehnfach.
98. desetę̑rnik, m. der Decemvir, Cig., Jan.
99. deseterocvẹ́tən, -tna, adj. zehnblütig, Cig.
100. deseterogúbən, -bna, adj. zehnfältig, Cig., Jan.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani