Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (9.801-9.900)

  1. iztrẹ́znjenje, n. die Ernüchterung, Jurč.
  2. iztrẹ́zvati, -am, vb. pf. = iztrezniti, nüchtern machen, i. se, nüchtern werden, Dol.
  3. 2. iztrgováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Handelsgeschäfte zu treiben; — i. se, sich bei den Handelsgeschäften ruinieren, SlN.
  4. iztrkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, ausklopfen, Cig.
  5. iztrohnẹ́vati, -am, vb. impf. ad iztrohneti: S telesom v prahu iztrohnevam, Levst. (Zb. sp.).
  6. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
  7. iztrošíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrauchen, verausgaben; — i. se, sich verausgaben, SlN.; modre izreke so se iztrošile, haben sich abgenützt, sind veraltet, SlN.; — 2) i. se, verwittern: kamen se je iztrošil, Erj. (Min.).
  8. iztrpínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. 1) durch Quälen erlangen, erquälen: i. kaj iz koga, Cig.; — 2) ausquälen, ausmartern: i. koga, Cig., M.
  9. iztrúditi, -im, vb. pf. abmatten, ermüden, Cig., Jan., M.; i. se, sich zerplagen, z delom se i., sich abarbeiten, Cig.
  10. iztȓžək, -žka, m. das erlöste Geld, der Erlös, C., Z.; prodajali so svoja zemljišča in iztržek apostolom nosili, Cv.
  11. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
  12. izučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izučiti; abrichten, ausbilden.
  13. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
  14. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
  15. izumrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. aussterben, Jan., Cig. (T.); — hs.
  16. izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
  17. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
  18. izȗst, adv. na izust, auswendig, aus dem Gedächtnis: na i. znati, Vrt.; na i. učiti se, Kres; — (tudi: aus dem Stegreif, Zv.).
  19. izustílọ, n. der Ausspruch, die Aeußerung, Cig. (T.), C., DZ.; zameril sem se mu s tem izustilom, Zv.
  20. izústiti, * -im, vb. pf. aussprechen, Cig., C.; ni mogel besede izustiti, er konnte kein Wort vorbringen, Cig.; hvalo i. komu, den Dank aussprechen, Levst. (Močv.).
  21. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
  22. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
  23. izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
  24. izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).
  25. izvẹ́dati, -am, vb. impf. auskundschaften, zu ermitteln suchen, Jan., Habd.- Mik.
  26. izvẹ́davəc, -vca, m. der Kundschafter, der Nachforscher, der Spion, Dict., C., Valj. (Rad).
  27. 1. izvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Jan., Nov.; — prim. izvedeti.
  28. izvẹ̑dək, -dka, m. die Ermittelung, C.
  29. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
  30. izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
  31. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
  32. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
  33. izvəndržávən, -vna, adj. exterritorial, Jan. (H.).
  34. izvẹ̑st, adj. = zvest, Vod. (Pes.), Levst. (Zb. sp.), Erj. (Min.); — prim. stsl. izvêstъ, certus, firmus.
  35. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
  36. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
  37. izvẹ̑trati, -am, vb. pf. auslüften, M.
  38. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
  39. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
  40. izvẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvetrati, izvetriti; auslüften, Z.
  41. izvı̑cati se, -am se, vb. pf. die Reinigung im Fegefeuer bestehen, Cig.
  42. izvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) herausstürmen, Z.; herausflattern, Cig.; — 2) i. se, vertoben, Cig.; — 3) = zvihrati, verbiegen, verkrümmen, nk.; i. podkovo, nk.; i. satje, Levst. (Beč.).
  43. izvíjati, -am, vb. impf. ad izviti; (her)auswinden, ausdrehen, entwinden; — i. se komu, čemu, sich loszumachen suchen, Cig.; — i. se, sich ausreden, C.; Ausflüchte suchen, Z.
  44. izvı̑n, m. 1) die Verrenkung, Dict., Cig., Valj. (Rad), Štrek.; — 2) der Seidelbast (daphne mezereum), ker se izvinjenje z lubom tega grma celi, na Otlici- Erj. (Torb.); — die Lysimachie (lysimachia sp.), Avber (Kras)- Erj. (Torb.); — die Waldminze (mentha silvestris), Ip.
  45. izvı̑rati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorquellen, entspringen; Sava izvira pod Triglavom; — herkommen, abstammen, Mur., Cig.; i. iz česa, herrühren, seinen Grund in etwas haben; iz tega izvira, die Folge davon ist, Jan., nk.; iz uma izvirajoč, a priori, iz izkušnje izvirajoč, a posteriori ( phil.), Cig. (T.).
  46. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
  47. izvíti, -víjem, vb. pf. 1) herauswinden, entwinden; i. komu kaj iz rok; i. se, sich entwinden: i. se komu iz naročja, Cig.; — mit Anstrengung, List u. dgl. etwas erlangen: z lažjo i. kaj iz koga, erlügen, Cig.; i. jo, etwas mit List durchführen, Cig., Jan.; — i. se, sich aus einer Verlegenheit herausarbeiten; — 2) = izviniti; i. si roko; — 3) i. perilo = izžeti, auswinden, Cig.
  48. izvláčiti, -im, vb. pf. 1) durch wiederholtes Schleppen herausbringen, hervorschleppen, Cig.; vso vrhovino sem izvlačil iz hoste, alles Abholz habe ich aus dem Walde geschleppt, jvzhŠt.; — 2) aufeggen, auseggen, Cig.
  49. izvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. heraus-, hervorziehen; i. koga iz vode, i. kaj izpod postelje; — auspumpen, Cig.; — entziehen (= aussüßen): i. sol, Cig.
  50. izvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) führend, leitend herausbringen, ausführen, Mur., Cig.; starka je mlade izvodila, Z.; rod svoj i., Str.; — 2) folgern, deducieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  51. izvǫ̑hati, -am, vb. pf. durch Riechen herausfinden, auswittern; ausschnüffeln.
  52. izvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. 1) eine Wahl treffen, wählen, erwählen; izvoli si eno ali drugo, kesal se boš; i. koga za poslanca; — 2) izvolite! belieben sie! Cig., nk.; ( rus.).
  53. izvǫ̑lja, f. die Auswahl, Jan.; na izvoljo dati, die Wahl lassen, Meg., Dict., DZ., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; vsacemu odborniku je na izvolji, jedem Ausschussmitglied steht es frei, Levst. (Nauk); das Ermessen: naj bo po vaši izvolji, Lašče- Levst. (Rok.).
  54. izvǫ̑ljenəc, -nca, m. der Auserwählte, der Gewählte, Mur., Cig., Jan., nk.; kako tedaj Bog svojih izvoljencev ne bo rešil! Ravn.
  55. izvǫ́ljenka, f. die Auserwählte, Cig., Jan., Zora; obiskovati svojo izvoljenko, Jurč.
  56. izvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
  57. izvǫ̑tlək, -tləka, (-təłka), m. die Aushöhlung, hohler Ausschnitt, Cig.
  58. izvprášati, -am, vb. pf. erfragen, erforschen, Meg.; njega velikost se ne more i., ("izuprašati") Trub. (Psal.); on dela velike reči, katere se ne mogo i., ("izvprašati") Dalm.
  59. izvráčati, -am, vb. impf. ad izvrniti; umstoßen, umwerfen; vozove i.; kozarce i., wacker zechen, Npes.- Cig.; i. črevlje, die Schuhe krumm treten; i. se, umfallen, überschlagen, sich überstürzen; — pravico i., das Recht verdrehen, Cig.; besede i., Cig. (T.); na hudo i., zum Bösen kehren, Slom.- C.; krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, werfen, Cig., Jan.; le na Boga i. čast, nur Gott die Ehre geben, Ravn.
  60. izvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) hinauswerfen; denarja iz mošnje si i., C.; — i. se, ausschlagen: mozol se mi je izvrgel, ogr.- C.; — 2) als untauglich verwerfen, ausstoßen; i. sodnika, pričo, Cig.; mene so izvrgli = nečejo me imeti v svoji družbi, jvzhŠt.; — i. komu kaj, jemandem etwas bemängeln, ausstellen, Cig., C.; — 3) fehlgebären, abortieren ( v. Thieren), Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; kobila, krava, ovca je izvrgla, jvzhŠt.; — i. se, ausarten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); sad se je izvrgel, C.; i. se v kaj, C.; ti si se v vraga izvrgel, Z.; i. se na hudo, M.; — i. se po kom, jemandem nacharten, Mur., Cig., Jan., C.; po očetu se je izvrgla, Mur.; — 4) = izviniti: nogo si i., Mur.; — i. se, sich werfen (o lesu), Cig.; — 5) abwerfen, eintragen, Mur., Jan., C.; ta mi je malo izvrgla (zvrgla), die Sache hat mir wenig eingetragen, Mur.
  61. izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen ( intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; ( nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).
  62. izvrstíti, -ím, vb. pf. ausreihen, Z.; i. okolico iz okraja, SlN.; ausschichten, Šol.
  63. izvȓstnik, m. der Meister, der Virtuose, Cig. (T.), nk.; ni bil učenjak v svojem znanstvu, pa toliko veči izvrstnik, Navr. (Spom.).
  64. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
  65. izvŕstnost, f. die Vortrefflichkeit, die Vorzüglichkeit, die Meisterschaft, die Virtuosität, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. izvrsten.
  66. izvŕščina, f. die Vorzüglichkeit, der Vorzug, Cig. (T.); z izvrščino sposoben, mit Auszeichnung befähigt, DZ.; — die Meisterschaft, die Virtuosität, Cig. (T.); — hs.
  67. izvrševȃnje, n. die Ausführung, die Vollziehung, die Execution, Jan.; i. pravic, die Ausübung der Rechte, Cig.
  68. izvŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) durch Bohren herausbringen, herausbohren; — durch dringende Bitten erlangen: i. kje kak krajcar, Vrt.; — 2) ausbohren, bohren; luknjo, veho i.; — ausgrübeln, ergrübeln, Cig.; misel strašno je izvrtal, Ravn.
  69. izvzẹ̑mati, -am, vb. impf. ad izvzeti; ausnehmen, Jan., nk.; i. si, sich vorbehalten, Jan.
  70. izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.- C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.- Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.- C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
  71. izzmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Cig.
  72. izžę́ti, -žmèm, vb. pf. (her)ausdrücken, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; ločitev bo izžela marsikatero solzo, Cv.; — erpressen, Cig.; ausringen: perilo i., Cig., Jan.; — entsaften, Cig.
  73. izžı̑rati, -am, vb. impf. ad izžreti; 1) (her)ausfressen, Cig.; — 2) i. se, sich durch unmäßiges Essen zugrunde richten: izpija in izžira se, Cig.
  74. izžvenkljáti, -ȃm, vb. pf. durch Schellen herausbringen: i. koga iz postelje, Cig.
  75. jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.
  76. jablaníšče, n. der Apfelbaumgarten, Cig.
  77. jábołčar, -rja, m. 1) der Aepfelhändler, Cig.; — 2) der Aepfelmostbereiter, Kr.- Valj. (Rad); (jabolčár, Danj.- Valj. [Rad]); — 3) der Aepfelstecher (rhynchites), Erj. (Rok.).
  78. jábołčək, -čka, m. 1) nam. jabolčko, Cig., Dol.; — 2) die Osterluzei (aristolochia clematitis), Z.
  79. jábołčnik, m. 1) der Aepfelmost, der Cider; — 2) das Aepfelmus, der Aepfelbrei, Mur., Cig.; j. se loči od čežane v tem, da mu je moke primešane, Gor., jvzhŠt.; — der Aepfelkuchen, C., vzhŠt.; — 3) die Osterluzei (aristolochia clematitis), C., Medv. (Rok.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  80. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
  81. jadrȃvəc, -vca, m. 1) der Segler, Cig., Jan.; — 2) der Segelfalter (papilio podalirius), Erj. (Ž.).
  82. jádrna, n. pl. izreza, skozi katero prasec vtakne glavo, da more do korita, das Fressloch, Bolc- Erj. (Torb.); (jadrne, f. pl. razdelki pri jaslih, Vrsno- Erj. [Torb.]).
  83. 1. jȃdrnik, m. der Eilbote, der Courier, Jarn., Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).
  84. jágləc, -gləca, (-gəłca), m. die Schlüsselblume, Cig., Dol.- Vrt., BlKr.; jagelci otožno povešajo glavice, Zv.; Jagelce zlate rodila je prst, Levst. (Zb. sp.); die große Schlüsselblume (primula elatior), Vrt.
  85. jȃgma, f. na jagmo, um die Wette, Mik.; na jagmi, plötzlich, C.; na jagmo delati, sich bei der Arbeit beeilen, BlKr.; — prim. jagmiti.
  86. jágmiti, -im, vb. impf. 1) (s silo) j., rauben, Mik.; — 2) wetteifern, Mik.; — 3) j. se, sich um etwas reißen, C., Mik.; — sich beeilen, sich einer Sache mit Eifer annehmen: j. se za kaj, BlKr.; — prim. tur. jagma, Raub, Mik. (Et.).
  87. jágnje, -eta, n. das Lamm; j. božje, das Lamm Gottes.
  88. jágoda, f. 1) die Beere; — rdeča j., die Erdbeere, die Frucht der Walderdbeere (fragaria vesca); tudi samo: jagoda; jagode brati; — črna j. = borovnica, die Heidelbeere, Cig., Jan.; — šipečja j., die Hagebutte (Hetschepetsch), Cig., Tuš. (R.); — volčja j., die vierblättrige Einbeere (paris quadrifolia), Tuš. (R.); tudi: die Tollkirsche, Cig., C., M.; — pasja j., der Nachtschatten (solanum), C.; — metuljeva j., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Cig., Medv. (Rok.); — 2) ein beerenähnlicher Körper, Cig.: das Rosenkranzkügelchen, C.; jagode brati na molku, Jurč.; morske jagode, Korallen, C.; — 3) Name einer erdbeerröthlichen Kuh, Cig., Tolm.- Erj. (Torb.).
  89. jágoditi, -im, vb. impf. (mit giftigen Beeren) vergiften, Npes.- M., C.
  90. jágodovina, f. das Felsenfingerkraut (potentilla rupestris), Josch.
  91. jágrež, m. die Sakristei, BlKr., Dol.- Mik.
  92. jáha, f. das Reiten, der Ritt, C.
  93. jaháč, m. 1) der Reiter; — der Bereiter der Pferde, Cig.; — 2) konj j., das Reitpferd, V.-Cig., Valj. (Rad); — 3) = konjederec, Levst. (Nauk); — 4) der Ritterfisch (ephippus), Erj. (Z.).
  94. jahačíca, f. die Reiterin.
  95. jȃhanje, n. das Reiten.
  96. jȃhar, -rja, m. 1) der Reiter, M.; — 2) das Reitpferd, M., ogr.- C.; — 3) der Schinder, Cig., Rib.- M.
  97. jaháriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten: kaj vedno tistod jahariš? jvzhŠt.
  98. jaháški, adj. Reiter-: j. bič, die Reitpeitsche, LjZv.
  99. jȃhati, -ham, -šem, vb. impf. reiten; j. konja, osla; j. se, läufig sein (von Pferden und dem Rindvieh), C.
  100. jȃhavəc, -vca, m. = jahač, der Reiter, Jan., C.

   9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA