te (9.755-9.854)

9755. izsę̑łəc, -łca, m. der Auswanderer, Cig. (T.), ZgD.; ogrski Slovenci so izselci (Emigranten), Navr. (Kop. sp.).
9756. izselı̑tva, f. = izselitev, C.
9757. izsipalíšče, n. der Ort, wo etwas ausgeschüttet wird, C.
9758. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
9759. izsipávati, -am, vb. impf. ad izsuti; = izsipati, ausschütten; — ( vb. impf. ad izsipati, Št.).
9760. izsipováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsuti, (izsipati, Št.); ausschütten.
9761. izslẹ̑dba, f. die Ermittelung, die Erforschung, Cig., DZ.
9762. izslẹ̑dək, -dka, m. das Erforschte, das Ergebnis der Forschung, C., DZ.
9763. izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).
9764. izslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. aufspüren, aufsuchen, Nachforschungen pflegen, Cig., C., DZ.; — (wissenschaftlich) untersuchen, erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
9765. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
9766. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
9767. izsrẹ̀d, praep. c. gen. = iz sredi, aus der Mitte, Cig.
9768. izstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herausstellen, Cig.; aussetzen, Jan., C.; — hervorheben, Cig. (T.); — 2) i. vse, alles durch Setzen verbrauchen, Cig.
9769. izstòp, -stǫ́pa, m. das Heraustreten: i. na breg, die Landung, Cig.; i. iz sence, die Emersion ( astr.), Cig. (T.); — der Austritt, Jan.; i. iz društva, nk.; — der Ausfall (gewisser Theile des menschlichen Körpers aus ihrer Lage), der Vorfall, Cig.; — der Vorsprung ( arch.), Cig. (T.).
9770. izstǫ́panje, n. das Heraustreten, das Austreten, M., nk.; — prim. izstopati.
9771. izstǫ́pati, -pam, vb. impf. ad izstopiti; heraustreten: ljudje so vstopali in izstopali, Erj. (Izb. sp.); — hervorragen, Cig. (T.); — austreten: zaporedoma iz društva izstopajo udje, nk.
9772. izstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. heraustreten, Cig.; — austreten; iz društva, iz službe i., Cig., Jan., nk.
9773. izstrádanəc, -nca, m. ein ausgehungerter Mensch, Cig.
9774. izstrádanka, f. die Ausgehungerte, Jan. (H.).
9775. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
9776. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
9777. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
9778. izštǫ́rati, -am, vb. pf. die Stöcke der gefällten Bäume ausgraben, ausstocken, Cig.
9779. iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.
9780. iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.
9781. iztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.- Cig. (T.).
9782. iztı̑ranəc, -nca, m. der Verbannte, der Verwiesene, Cig., C.
9783. iztı̑rjati, -am, vb. pf. = izterjati.
9784. iztíščati, -ím, vb. pf. durch anhaltendes Drücken herausbringen, hinausdrücken, Mur.; — i. koga, verdrängen, nk.; — i. iz koga kaj, jemandem etwas abdrücken, Cig.
9785. iztkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. fertigweben, ausweben.
9786. iztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. durch Pressen, Drücken herausbringen, erpressen, auspressen; i. mošt iz sadja, Pirc; — solze i., Thränen erzwingen, C.; težko i. kako besedo iz koga, jvzhŠt.; mit dem Treten ( z. B. der Trauben) fertig werden: vse grozdje smo iztlačili.
9787. iztočàn, -ána, m. der Bewohner des Orientes, Zv.; — prim. iztok 2).
9788. iztǫ̑čək, m. nav. pl. iztočki, die Weinreste in den Fässern, jvzhŠt.
9789. iztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) vollends ausschenken; vino i. iz steklenice, iz soda; — entströmen machen: ta misel mi grobo solz iztoči, C.; kri komu i., jemanden entbluten, Cig.; — 2) ausdrechseln, Cig.
9790. iztòk, -tǫ́ka, m. 1) der Ausfluss, der Abfluss, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; iztoki tvoje štirne, Škrinj.- Valj. (Rad); die Mündung eines Flusses, Mur., Cig., Jan.; i. Morave v Donavo, Navr. (Kop. sp.); — die Emanation, Cig., Jan.; — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; ( hs.).
9791. iztołkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, C.
9792. iztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. ausdeuten, verdolmetschen, Cig.; übersetzen, C.; v slovenski jezik i., Dalm., Rec.
9793. iztovoríti, -ím, vb. pf. entfrachten, Cig.; pogl. raztovoriti.
9794. 1. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. ausplagen, ausmartern, Cig.; abquälen, C.
9795. iztrẹ̑bək, -bka, m. ein als untauglich ausgemerztes Ding, der Auswurf, Mur., Cig.; — iztrebki, die Excremente, Cig. (T.), Bes.
9796. iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden ( zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
9797. iztrẹ̑bnik, m. der Ausrotter, Cig.
9798. iztrę́sati, -am, vb. impf. ad iztresti; herausschütteln, ausbeuteln, Cig., C.
9799. iztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. ausbeuteln, ausschütteln; i. kaj iz vreče; — otroci in stari ljudje kmalu jok iztresejo, Jan. (Slovn.); — i. jezo, seinen Zorn ausschütten, sich ausärgern, Cig.
9800. iztrẹ́zniti, ** -im, vb. pf. vom Rausche befreien, nüchtern machen, ernüchtern; — i. se, nüchtern werden.
9801. iztrẹ́znjenje, n. die Ernüchterung, Jurč.
9802. iztrẹ́zvati, -am, vb. pf. = iztrezniti, nüchtern machen, i. se, nüchtern werden, Dol.
9803. 2. iztrgováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Handelsgeschäfte zu treiben; — i. se, sich bei den Handelsgeschäften ruinieren, SlN.
9804. iztrkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, ausklopfen, Cig.
9805. iztrohnẹ́vati, -am, vb. impf. ad iztrohneti: S telesom v prahu iztrohnevam, Levst. (Zb. sp.).
9806. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
9807. iztrošíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrauchen, verausgaben; — i. se, sich verausgaben, SlN.; modre izreke so se iztrošile, haben sich abgenützt, sind veraltet, SlN.; — 2) i. se, verwittern: kamen se je iztrošil, Erj. (Min.).
9808. iztrpínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. 1) durch Quälen erlangen, erquälen: i. kaj iz koga, Cig.; — 2) ausquälen, ausmartern: i. koga, Cig., M.
9809. iztrúditi, -im, vb. pf. abmatten, ermüden, Cig., Jan., M.; i. se, sich zerplagen, z delom se i., sich abarbeiten, Cig.
9810. iztȓžək, -žka, m. das erlöste Geld, der Erlös, C., Z.; prodajali so svoja zemljišča in iztržek apostolom nosili, Cv.
9811. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
9812. izučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izučiti; abrichten, ausbilden.
9813. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
9814. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
9815. izumrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. aussterben, Jan., Cig. (T.); — hs.
9816. izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
9817. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
9818. izȗst, adv. na izust, auswendig, aus dem Gedächtnis: na i. znati, Vrt.; na i. učiti se, Kres; — (tudi: aus dem Stegreif, Zv.).
9819. izustílọ, n. der Ausspruch, die Aeußerung, Cig. (T.), C., DZ.; zameril sem se mu s tem izustilom, Zv.
9820. izústiti, * -im, vb. pf. aussprechen, Cig., C.; ni mogel besede izustiti, er konnte kein Wort vorbringen, Cig.; hvalo i. komu, den Dank aussprechen, Levst. (Močv.).
9821. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
9822. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
9823. izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
9824. izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).
9825. izvẹ́dati, -am, vb. impf. auskundschaften, zu ermitteln suchen, Jan., Habd.- Mik.
9826. izvẹ́davəc, -vca, m. der Kundschafter, der Nachforscher, der Spion, Dict., C., Valj. (Rad).
9827. 1. izvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Jan., Nov.; — prim. izvedeti.
9828. izvẹ̑dək, -dka, m. die Ermittelung, C.
9829. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
9830. izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
9831. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
9832. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
9833. izvəndržávən, -vna, adj. exterritorial, Jan. (H.).
9834. izvẹ̑st, adj. = zvest, Vod. (Pes.), Levst. (Zb. sp.), Erj. (Min.); — prim. stsl. izvêstъ, certus, firmus.
9835. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
9836. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
9837. izvẹ̑trati, -am, vb. pf. auslüften, M.
9838. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
9839. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
9840. izvẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvetrati, izvetriti; auslüften, Z.
9841. izvı̑cati se, -am se, vb. pf. die Reinigung im Fegefeuer bestehen, Cig.
9842. izvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) herausstürmen, Z.; herausflattern, Cig.; — 2) i. se, vertoben, Cig.; — 3) = zvihrati, verbiegen, verkrümmen, nk.; i. podkovo, nk.; i. satje, Levst. (Beč.).
9843. izvíjati, -am, vb. impf. ad izviti; (her)auswinden, ausdrehen, entwinden; — i. se komu, čemu, sich loszumachen suchen, Cig.; — i. se, sich ausreden, C.; Ausflüchte suchen, Z.
9844. izvı̑n, m. 1) die Verrenkung, Dict., Cig., Valj. (Rad), Štrek.; — 2) der Seidelbast (daphne mezereum), ker se izvinjenje z lubom tega grma celi, na Otlici- Erj. (Torb.); — die Lysimachie (lysimachia sp.), Avber (Kras)- Erj. (Torb.); — die Waldminze (mentha silvestris), Ip.
9845. izvı̑rati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorquellen, entspringen; Sava izvira pod Triglavom; — herkommen, abstammen, Mur., Cig.; i. iz česa, herrühren, seinen Grund in etwas haben; iz tega izvira, die Folge davon ist, Jan., nk.; iz uma izvirajoč, a priori, iz izkušnje izvirajoč, a posteriori ( phil.), Cig. (T.).
9846. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
9847. izvíti, -víjem, vb. pf. 1) herauswinden, entwinden; i. komu kaj iz rok; i. se, sich entwinden: i. se komu iz naročja, Cig.; — mit Anstrengung, List u. dgl. etwas erlangen: z lažjo i. kaj iz koga, erlügen, Cig.; i. jo, etwas mit List durchführen, Cig., Jan.; — i. se, sich aus einer Verlegenheit herausarbeiten; — 2) = izviniti; i. si roko; — 3) i. perilo = izžeti, auswinden, Cig.
9848. izvláčiti, -im, vb. pf. 1) durch wiederholtes Schleppen herausbringen, hervorschleppen, Cig.; vso vrhovino sem izvlačil iz hoste, alles Abholz habe ich aus dem Walde geschleppt, jvzhŠt.; — 2) aufeggen, auseggen, Cig.
9849. izvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. heraus-, hervorziehen; i. koga iz vode, i. kaj izpod postelje; — auspumpen, Cig.; — entziehen (= aussüßen): i. sol, Cig.
9850. izvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) führend, leitend herausbringen, ausführen, Mur., Cig.; starka je mlade izvodila, Z.; rod svoj i., Str.; — 2) folgern, deducieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
9851. izvǫ̑hati, -am, vb. pf. durch Riechen herausfinden, auswittern; ausschnüffeln.
9852. izvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. 1) eine Wahl treffen, wählen, erwählen; izvoli si eno ali drugo, kesal se boš; i. koga za poslanca; — 2) izvolite! belieben sie! Cig., nk.; ( rus.).
9853. izvǫ̑lja, f. die Auswahl, Jan.; na izvoljo dati, die Wahl lassen, Meg., Dict., DZ., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; vsacemu odborniku je na izvolji, jedem Ausschussmitglied steht es frei, Levst. (Nauk); das Ermessen: naj bo po vaši izvolji, Lašče- Levst. (Rok.).
9854. izvǫ̑ljenəc, -nca, m. der Auserwählte, der Gewählte, Mur., Cig., Jan., nk.; kako tedaj Bog svojih izvoljencev ne bo rešil! Ravn.

   9.255 9.355 9.455 9.555 9.655 9.755 9.855 9.955 10.055 10.155  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani