Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (955-1.054)

  1. desetę̑rnik, m. der Decemvir, Cig., Jan.
  2. deseterocvẹ́tən, -tna, adj. zehnblütig, Cig.
  3. deseterogúbən, -bna, adj. zehnfältig, Cig., Jan.
  4. deseterokǫ̑tnik, m. das Dekagon, Cig. (T.).
  5. deseteromǫ́žən, -žna, adj. zehnmännerig, Cig.
  6. deseteronòg, -nǫ́ga, adj. zehnfüßig, Cig.
  7. deseteronǫ̑žəc, -žca, m. der Zehnfüßer, Cig. (T.).
  8. deseteroǫ́gəłnik, m. das Zehneck, Cig.
  9. deseterostròk, -strǫ́ka, adj. zehnfach, Cig.; — hs.
  10. deseterovẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend, Cig.
  11. deseterozlǫ́žən, -žna, adj. zehnsilbig, Cig.
  12. desę̑tkratən, -tna, adj. zehnmalig.
  13. desetlẹ́tən, -tna, adj. zehnjährig.
  14. desetodstǫ́tən, -tna, adj. zehnprocentig, Levst. (Cest.), nk.
  15. desetvŕsten, -tna, adj. zehnzeilig, Cig.
  16. dę́štər, -tra, adj. munter, Z.; — hübsch, schön, Dict., Z., Štrek.; — prim. it. destro (geschickt), Mik. (Et.).
  17. dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.- Valj. (Rad).
  18. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
  19. dẹtę́ce, n., pogl. detetce.
  20. dẹtę́čən, -čna, adj., pogl. detetčen.
  21. dẹtę̑čjak, m. die Gebärmutter, C.
  22. dẹtę́čji, adj. Kindes-, Kinder-, Jan., C.; od svojih detečjih dni, V.-Cig., C.; detečje veselje, Navr. (Let.).
  23. dẹ̑tək, -tka, m., Levst. (Zb. sp.), pogl. detetce.
  24. dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.- Valj. (Rad).
  25. dẹ́telj, m. = detel, C. ( Vest.).
  26. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  27. dę́teljən, * -ljna, adj. Klee-: deteljno seme, der Kleesame.
  28. dę́teljica, * f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
  29. dę́teljičən, -čna, adj. Klee-, Mur.
  30. dę́teljina, f. der Klee, Cig., Jan.
  31. dę́teljišče, n. der Acker, worauf Klee gebaut war.
  32. determinīzəm, -zma, m. der Determinismus ( phil.), Lampe (D.).
  33. dẹtę́šce, n. = detetce, Cig., Navr. (Spom.).
  34. dẹtę̑štvọ, n. die Kindheit, Dict., Jan.; od deteštva ("ditečtva"), Trub.
  35. dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.- Valj. (Rad).
  36. dẹtę́tčən, -čna, adj. Kinder-, Mur.; detetčni stan, die Kindheit, Bas.; detetčni dnevi, die Tage der Kindheit, ogr.- M.; od mojih detetčnih dni, Schönl.
  37. dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).
  38. devetdesetę̑r, num. neunzig, neunzigerlei; — prim. četver.
  39. devetdesetę̑rən, -rna, num. neunzigfältig.
  40. devetdesetę̑rnat, num. neunzigfach.
  41. devę̑tdesetkratən, -tna, adj. neunzigmalig.
  42. devetdesetlẹ́tən, -tna, adj. neunzigjährig.
  43. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
  44. devetę́r, * num. neun, neunerlei; prim. četver.
  45. devetę̑rən, -rna, adj. neunfach.
  46. devetę̑rka, f. die Neun, der Neuner, V.-Cig., M.
  47. devetę̑rnat, adj. = deveteren.
  48. deveterokǫ̑tnik, m. das Enneagon, Cig. (T.).
  49. deveterozobàt, -áta, adj. neunzackig, Cig.
  50. devetfúntən, -tna, adj. neunpfündig, Cig.
  51. devę̑tkratən, -tna, adj. neunmalig.
  52. devetlẹ́tən, -tna, adj. neunjährig.
  53. devetnajstę̑r, num. neunzehn, neunzehnerlei; prim. četver.
  54. devetnajstę̑ren, -rna, adj. neunzehnfältig.
  55. devetnajstę̑rka, f. der Neunzehner, Jan.
  56. devetnajstę̑rnat, adj. neunzehnfach.
  57. devetnájstkratən, -tna, adj. neunzehnmalig.
  58. devetnajstlẹ́tən, -tna, adj. neunzehnjährig.
  59. devetokǫ́tən, -tna, adj. neuneckig, Cig.
  60. devettẹ́dənski, adj. neunwöchentlich, Cig.
  61. dietētičən, -čna, adj. diätetisch, Jan.
  62. dietētika, f. nauk, kako je treba živeti in se hraniti, die Diätetik.
  63. dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.- Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.
  64. dīmetər, -tra, m. dvo- ali četverostopen verz, der Dimeter, Cig. (T.).
  65. diskōntən, -tna, adj. Disconto-, Cel. (Ar.).
  66. dlẹ́tən, -tna, adj. Meißel-; dletni sveder, der Meißelbohrer (im Bergbau), V.-Cig.
  67. dlẹ́təvce, n. dem. dletvo.
  68. dobı̑tək, -tka, m. 1) = dobiček, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Trub.; želeti nepoštenega dobitka, Dalm.; za svojega dobitka in užitka voljo, Krelj; — 2) der Gewinst: vsi teko, ali le eden sam dobitek vzame, Dalm.; prvi, drugi dobitek (pri tekmanju, srečkanju i. t. d.), nk.; tudi: dobítək.
  69. dobı̑teljica, f. der Treffer: glavna d., der Haupttreffer, DZ.
  70. dobítən, -tna, adj. einbringlich, Cig., Jan.
  71. dobı̑təv, -tve, f. die Erlangung, die Gewinnung, Cig., Jan.; Samuelova daritev in boja d., Ravn.; — der Gewinn, Mur., Cig.
  72. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  73. dobrohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  74. dobrọ̑tən, -tna, adj. 1) Bonitäts-: dobrotni razred, Bonitätsclasse, Nov.; — 2) gütig.
  75. docvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = docvesti: ali bodo lepe tuje cvetlice docvetele? Erj. (Izb. sp.).
  76. dočútən, -tna, adj. wahrnehmbar, Cig. (T.).
  77. dodȃtək, -tka, m. die Zugabe, der Zusatz; der Nachtrag, der Anhang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  78. dodátən, -tna, adj. Ergänzungs-, Additional-, Nachtrags-, Cig.; dodatni dogovor, die Additionalconvention, Cig.; dodatno vprašanje, eine Zusatzfrage, nk.; dodatna določila, Nachtragsbestimmungen, DZ.; dodatni kredit, der Nachtragscredit, DZ.; — nachträglich, Jan., Cig. (T.); dodatno k razglasu, im Nachhange zur Kundmachung, DZ.
  79. dodẹlı̑təv, -tve, f. die Ertheilung, Cig., C.
  80. dohı̑tək, -tka, m. 1) das Ereilen; — 2) der in der Rennbahn errungene Preis, Mur., V.-Cig.; vsi teko, ali le eden sam dohitek prejme, Schönl.
  81. dohitẹ́ti, -ím, vb. pf. eilend erreichen; Dunaj v noč' in dnevu dohiti, Npes.-K.; d. koga, ereilen, einholen; pri kakem delu koga dohiteti, jvzhŠt.; zamujeno d., das Versäumte nachholen, Cig.
  82. dohitẹ́vati, -am, vb. impf. ad dohiteti; zu ereilen, nachzuholen suchen (pflegen), Cig., Jan.
  83. dojı̑təv, -tve, f. 1) die Säugung; — 2) das Melken, Mur.
  84. dolȇtək, * -tka, m. kar koga doleti, das Geschick, C.
  85. dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.- C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
  86. doletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) fliegend gelangen, erreichen; d. do obrežja; d. koga, fliegend einholen; — 2) d. koga, jemandem zutheil werden; tudi mene bo doletela kaka mrvica, dabei wird auch für mich etwas abfallen; Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); — zustoßen, C.
  87. doletẹ́vati, -am, vb. impf. = doletevati, Jan.
  88. dołgolẹ́tən, -tna, adj. langjährig.
  89. dołgonítən, -tna, adj. langfädig, Cig.
  90. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
  91. dołgopŕstən, -stna, adj. langfingerig, Cig.
  92. dołgọ̑stən, -stna, adj. Längen-; dolgostna mera, das Längenmaß, Cig. (T.), Cel. (Ar.); dolgostno povečavanje, lineare Vergrößerung, Žnid.
  93. dołgótən, -tna, adj. = dolgosten, Jan.
  94. dołgovrátən, -tna, adj. langhalsig, Cig.
  95. določı̑təv, -tve, f. die Bestimmung, nk.
  96. dołžnọ̑stən, -stna, adj. Pflicht-, Jan.
  97. domẹnı̑təv, -tve, f. die Verabredung, das Einverständnis, DZ.
  98. doplȃtək, -tka, m. die Nachzahlung, die Zubuße, Jan., vzhŠt.- C.; davkovni d., die Nachtragssteuer, DZ.; redni, preizredni d., DZ.
  99. dopołnı̑tən, -tna, adj., pogl. dopolnitven.
  100. dopołnı̑təv, -tve, f. 1) die Ergänzung; — 2) die Erfüllung, Mur.; razodel je z dopolnitvijo svoje obljube svojo zvestobo, Ravn.

   455 555 655 755 855 955 1.055 1.155 1.255 1.355  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA