te (9.501-9.600)

9501. izplačevȃvəc, -vca, m. der Zahlmeister, Cig., Jan.
9502. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
9503. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
9504. izpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. herausschliefen, herauskriechen; težko se je izplazil iz soda, jvzhŠt.
9505. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
9506. izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
9507. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
9508. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
9509. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
9510. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
9511. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
9512. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
9513. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
9514. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
9515. izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
9516. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
9517. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
9518. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
9519. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
9520. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
9521. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
9522. izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
9523. izpodbȗd, m. die Aufmunterung, Cig.
9524. izpodbȗda, f. die Aufmunterung, Jan., nk.
9525. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
9526. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
9527. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
9528. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
9529. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
9530. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
9531. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
9532. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
9533. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
9534. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
9535. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
9536. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
9537. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
9538. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
9539. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
9540. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
9541. izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.
9542. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
9543. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
9544. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
9545. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
9546. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
9547. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
9548. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
9549. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
9550. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
9551. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
9552. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
9553. izpodlę́tica, f. = poledica, das Glatteis, Ljub.
9554. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
9555. izpodlẹ̑za, f. die Hintergehung, C.
9556. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
9557. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
9558. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
9559. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
9560. izpodlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. unten wegbrechen, Cig.
9561. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
9562. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
9563. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
9564. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
9565. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
9566. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
9567. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
9568. izpodmìk, -míka, m. die Unterschlagung: i. zaupane reči, DZ.
9569. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
9570. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
9571. izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.
9572. izpodmȏłək, -łka, m. die Grotte, Rib.- M.
9573. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
9574. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
9575. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
9576. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
9577. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
9578. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
9579. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
9580. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).
9581. izpodoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. durch Ackern herausschaffen, herausackern: i. krompir, Dol., Gor.; — tudi = podorati, unterackern, Tolm.
9582. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
9583. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
9584. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
9585. izpodpráti, -pérem, vb. pf. unterwaschen, Jan.
9586. izpodrȃst, f. 1) die Unterwachsung, Cig.; — 2) der Nachwuchs, der Heranwuchs, Cig., Nov.
9587. izpodrásti, -rástem, vb. pf. darunter wachsen, nachwachsen, sich reproducieren, heranwachsen, Cig., Jan., Vrt.; čakajmo, da še deklica nekoliko izpodraste, ZgD.; — i. se, sich durch Nachwuchs reproducieren, Cig.
9588. izpodrȃščina, f. der Unterwuchs, das Unterholz (im Walde), Cig.
9589. izpodrę́bati, ** -bam, -bljem, vb. pf. unternagen, Cig.
9590. izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
9591. izpodrę́janje, n. das Nachzüchten; i. gozdnega drevja, die Aufforstung, Cig.
9592. izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
9593. izpodrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) unten wegschneiden, von unten beschneiden, unterschneiden; suknjo i., Z.; perotnice i. komu, die Flügel beschneiden, Cig.; begom je peroti izpodrezal = njih moč je zmanjšal, Navr. (Let.); čebele i., die Bienen schneiden, Honig brechen, Cig.; jezik i. (ako je prirasel), jvzhŠt.; die Zunge lösen ( fig.), Mur., C.; izpodrezan jezik, eine geläufige Zunge, Z.; — 2) = izpod(b)recati, Gor.
9594. izpodrẹ̑zək, -zka, m. 1) ein unten abgeschnittenes Stück: i. kruha, Gor.; — 2) eine Art Safran (crocus variegatus), Kras- Erj. (Torb.).
9595. izpodrẹzílọ, n. zakrivljena ostrina, s katero se reže satje, das Zeidelmesser, Levst. (Beč.); — prim. podrezilnik.
9596. izpodríniti, -rı̑nem, vb. pf. von unten wegschieben, Cig., C.; — (die Unterlage) wegschieben, Cig.; dadurch stürzen machen, C.; — i. koga, jemanden verdrängen, aus dem Sattel heben ( fig.); i. koga iz službe, Cig., Jan., nk.
9597. izpodrínjenəc, -nca, m. der Verdrängte, Vrt.
9598. izpodríti, -rı̑jem, vb. pf. unterwühlen, Cig., Jan.; unterhöhlen (o vodi), Cig.
9599. 1. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriniti; unten wegschieben; i. komu noge, die Beine jemandem unterschlagen, Dol.; — verdrängen.
9600. izpodŕkniti, -dȓknem, vb. pf., pogl. izpoddrkniti in prim. izpodleteti.

   9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani