te (9.455-9.554)

9455. iznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, Cig., Šol., Cig. (T.); — rus.
9456. izníčiti, -nı̑čim, vb. pf. zunichte machen, vernichten, C.; i. se = v nič priti, zugrunde gehen: blago se mi je izničilo, Dol.
9457. iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
9458. izǫ̑bčenəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig.
9459. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
9460. izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.
9461. izobrȃženəc, -nca, m. der Gebildete, C., nk.
9462. izobrȃženka, f. die Gebildete, Z., nk.
9463. izobrȃženstvọ, n. die Intelligenz, die Gebildeten, C., SlN.
9464. izobraževáłən, -łna, adj. bildend, Bildungs-, nk.; izobraževalni zavodi, die Bildungsanstalten, nk.
9465. izobraževalíšče, n. die Bildungsanstalt, Jan.; i. za učitelje, učiteljice, die Lehrer-, Lehrerinnenbildungsanstalt, DZ.
9466. izobraževȃłnica, f. die Bildungsanstalt, SlN.- C.; i. učiteljska, vojaška, Levst. (Nauk).
9467. izokrīma, f. črta največe mrzlote morskega površja, Jes.
9468. izolātor, -rja, m. samilo, der Isolator, der Nichtleiter ( phys.), Cig. (T.).
9469. izopáčiti, -im, vb. pf. = izpačiti; verderben, corrumpieren, C., nk.; verfälschen, h. t.- Cig. (T.); verkehrt darstellen, Cig. (T.); — izopačen kristal, missgebildet, Erj. (Min.).
9470. izpȃdək, -dka, m. der Ausfall ( z. B. der Consonanten), Cig. (T.).
9471. izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
9472. izpáhnjenje, n. 1) die Ausstoßung: i. iz svetega reda, nk.; — 2) die Verrenkung, Cig.
9473. izpȃka, f. = spaka, Mik., Valj. (Rad); (pisava: izpak- utegne biti pravilnejša, toda govori in piše se sploh spak-).
9474. izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
9475. izparomèr, -mę́ra, m. der Verdunstungsmesser, das Atmometer, Cig. (T.).
9476. izpȃša, f. na izpaši so njive, katere lahko popasejo, (der Beschädigung durch Abweiden ausgesetzt), C.; — glede pisave izp- ( nam. sp-), prim. stsl. ispasti nivą, hs. ispaša = paša.
9477. izpašiti se, -im se, vb. pf. = izhlapeti, entdunsten, Dol.- Cig.
9478. izpéči, -péčem, vb. pf. ausbraten, ausbacken, Mur., Cig.; — prim. speči.
9479. izpẹ̑hati, -am, vb. pf. durch schnelles Gehen, Laufen ermüden, Jan., Cig., C.; konja i., das Pferd zusammenreiten, Cig.; ves izpehan prišel je domov, jvzhŠt.; (speh-) Cig., Jan.; i. se, sich außer Athem laufen, jvzhŠt.
9480. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
9481. izpeljánəc, -nca, m. dem Neste entwachsener, ausgeflogener Vogel, Cig., C., Notr., Valj. (Rad), Mik.
9482. izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.
9483. izpeljávati, -am, vb. impf. ad izpeljati, Cig.; 1) herausführen, herausfahren: i. drva po grdem kolovozniku, Levst. (Zb. sp.); i. ptičke, Z.; — 2) ableiten: besede i., Cig., nk.
9484. izpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpeljati; 1) herausführen; starka mladiče izpeljuje, lockt die Vöglein zum Ausfliegen, Z.; — zu entlocken suchen, iz koga kaj i., Z.; — ableiten, folgern, Cig., Jan.; besede i., nk.; — 2) ausführen, vollführen, vollbringen.
9485. izpę́sniti se, -pę̑snem se, vb. pf. entgleiten, entwischen, C., Svet. (Rok.), Dol.
9486. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
9487. izpíjati, -am, vb. impf. ad izpiti; 1) austrinken, Cig.; — 2) i. se, sich durch Trinken zu Grunde richten: izpija in izžira se, Cig.
9488. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
9489. izpirálọ, n. das Waschmittel, Cig.
9490. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
9491. izpìs, -písa, m. das herausgeschriebene Stück, die ausgeschriebene Stelle, Cig.; der schriftliche Extract, Jan.
9492. izpı̑sək, -ska, m. der Auszug (aus einer Schrift), der Extract, Cig., Jan., C.; i. iz kake knjige, Navr. (Let.); izpiski iz zemljiških knjig, DZ.; i. iz matice, der Matrikenauszug, Cig.; — izpiski, Excerpte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; izpiski iz listin, Regesten, Cig. (T.).
9493. izpískati, * -am, vb. pf. mit dem Spielen auf einem Blasinstrumente (Pfeife, Flöte) fertig werden, Cig.; — i. se, sich im Spielen auf Blasinstrumenten erschöpfen, Z.
9494. izpı̑šək, -ška, m. die Hitzblatter, die Wimmer, C., vzhŠt.
9495. 1. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. vola, prašiča i., völlig fett mästen, ausmästen.
9496. 2. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.- Cig.; verhören, C.
9497. izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.- Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali ( nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
9498. izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.
9499. izpívati, -vam, vb. impf. ad izpiti; austrinken; ako mi ne poveste, kdo vsak dan darove sneda in izpiva, kar umoriti vas rečem, Ravn.
9500. izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.
9501. izplačevȃvəc, -vca, m. der Zahlmeister, Cig., Jan.
9502. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
9503. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
9504. izpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. herausschliefen, herauskriechen; težko se je izplazil iz soda, jvzhŠt.
9505. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
9506. izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
9507. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
9508. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
9509. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
9510. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
9511. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
9512. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
9513. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
9514. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
9515. izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
9516. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
9517. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
9518. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
9519. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
9520. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
9521. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
9522. izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
9523. izpodbȗd, m. die Aufmunterung, Cig.
9524. izpodbȗda, f. die Aufmunterung, Jan., nk.
9525. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
9526. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
9527. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
9528. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
9529. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
9530. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
9531. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
9532. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
9533. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
9534. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
9535. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
9536. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
9537. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
9538. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
9539. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
9540. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
9541. izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.
9542. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
9543. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
9544. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
9545. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
9546. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
9547. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
9548. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
9549. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
9550. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
9551. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
9552. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
9553. izpodlę́tica, f. = poledica, das Glatteis, Ljub.
9554. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.

   8.955 9.055 9.155 9.255 9.355 9.455 9.555 9.655 9.755 9.855  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani