Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (901-1.000)

  1. čŕstən, -tna, adj. = črstev, Savinska dol.
  2. čŕstəv, -stva, adj. = čvrst, Danj.- Mik.; črstev je bil po mladeniško, Ravn.; črstvo žito = jekleno ž., Svet. (Rok.); — frisch, Jan., M.; črstva voda, Slom.; Tri kapljice črstve krvi, Npes.-Vraz.
  3. črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).
  4. črtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hassen, Zora, jvzhŠt.; — 2) črti se mi, es ist mir verhasst, es ekelt mich an, C.
  5. čȓtež, m. der Grundriss, der Plan, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — vojevalni črtež, der Kriegsplan, SlN.; — rus.
  6. črtę́žən, -žna, adj. hasserfüllt, Dol.- Erj. (Torb.).
  7. čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.- Valj. (Rad).
  8. čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.- Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.- Valj. (Rad); — prim. šteti.
  9. čudovítən, -tna, adj. = čudovit.
  10. čȗtək, -tka, m. = občutek, die Empfindung, das Gefühl, Mur., C.
  11. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
  12. 2. čútən, -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).
  13. čuténje, n. das Empfinden.
  14. čvetę̑r, num., pogl. četver.
  15. čvetę́riti, -ę̑rim, vb. impf. = četveriti, Vorspann leisten, Notr., Gor.
  16. čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
  17. čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
  18. dajȃtəv, -tve, f. das Geben, Jan.; dajatve in oprave, Leistungen, DZ.; — die Giebigkeit, Nov.- C., ZgD.
  19. darı̑telj, m. der Geber, Mur., C.
  20. darı̑teljica, f. die Geberin, nk.
  21. darı̑teljka, f. = dariteljica, M., C.
  22. darı̑tən, -tna, adj. = daritven, Cig.
  23. darı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Cig.; pogl. podaritev; — die Opferung, das Opfer; d. opraviti, Ravn.
  24. darovítən, -tna, adj. = darovit 1) Guts., Jarn., Cig., Jan.; najdarovitnejši dobrotnik, Guts. (Res.).
  25. dátəl, -tla, m. die Dattel, Jan.
  26. dátelj, -telja, (-teljna), m. die Dattel, Cig., Tuš. (R.).
  27. dáteljev, adj. Dattel-; ( nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
  28. debelokǫ́stən, -tna, adj. dickknochig, Mur., Cig., Jan.
  29. debelonítən, -tna, adj. grobfädig, Cig.
  30. debelótən, -tna, adj. die Dicke betreffend, V.-Cig.
  31. debelovrátən, -tna, adj. dickhalsig, Cig., Jan.
  32. dẹdnolástən, -stna, adj. erbeigen, Jan.
  33. dəhtẹ̑nje, n. heftiges Verlangen: d. po čem, Bes.- C.
  34. dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
  35. dejáłnostən, -stna, adj. Activitäts-: dejalnostni priklad, die Activitätszulage, DZ.
  36. dẹlȃtən, -tna, adj. 1) arbeitend: d. človek, ein Arbeiter, pri Mariboru- Kres I. 358.; — 2) wirksam, h. t.- Cig. (T.).
  37. dẹlı̑telj, m. 1) der Theiler: ( math.) der Divisor, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Ausspender, Jan.; izvolil sem ga za delitelja nadnaturnih milosti, Cv.
  38. dẹlı̑tən, -tna, adj. Theilungs-: delitno pismo, die Theilungsurkunde, Cig.; — pogl. delitven.
  39. delı̑təv, -tve, f. 1) die Theilung; — die Division ( math.), Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — die Eintheilung, Jan., Cig. (T.); — 2) die Austheilung, die Ausspendung; d. sv. zakramentov.
  40. dẹlopústən, -stna, adj. Feierabend-, Jarn., Cig., Jan.; delopustni zvon, die Feierglocke, Cig.
  41. dẹlovodı̑telj, m. der Betriebsleiter, DZ.
  42. dēmantən, -tna, adj. Diamant-, Jan.
  43. dę́ntelj, f. = denta, na Kanalskem- Erj. (Torb.).
  44. departemēnt, m. das Departement, Cig. (T.).
  45. desę̑tək, -tka, m. 1) das Zehntel: Pod Goro ne najdete niti desetka tistega ponočevanja, LjZv.; na desetek (= na deseto) vino toči, er schenkt den Wein gegen Zehnteleinlass aus, BlKr., M.; — = desetina, der Zehent, Jurč. (Tug.); = deseti denar (penez), einst die Abgabe bei Veräußerung eines bäuerlichen Grundstückes, das Laudemium, C., Z.; — die Percentualgebür, Št.; — 2) die Dekade, Cig. (T.); v dveh desetkih let, črez nekoliko desetkov let, LjZv.
  46. desę́tən, -tna, adj. 1) dekadisch: desetna sestava, die Dekadik, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) Decimal-, Cig.; — 3) zehentbar, V.-Cig.
  47. desetę̑r, num. distr. zehn; — die zehn; — zehnerlei; — prim. četver.
  48. deseterȃd, f. das Zehngespann, C.
  49. desetę̑rəc, -rca, m. zehnsilbiger Vers, nk.
  50. desetę̑rən, -rna, adj. zehnfältig, zehnfach.
  51. desetę̑rica, f. eine Anzahl von zehn, C.
  52. desetę̑ričar, -rja, m. der Decemvir, Cig.
  53. desetę̑rka, f. 1) die Zehn, der Zehner, Met.; — 2) = desetica (eine Münze), C.
  54. desetę̑rnat, adj. zehnfältig, zehnfach.
  55. desetę̑rnik, m. der Decemvir, Cig., Jan.
  56. deseterocvẹ́tən, -tna, adj. zehnblütig, Cig.
  57. deseterogúbən, -bna, adj. zehnfältig, Cig., Jan.
  58. deseterokǫ̑tnik, m. das Dekagon, Cig. (T.).
  59. deseteromǫ́žən, -žna, adj. zehnmännerig, Cig.
  60. deseteronòg, -nǫ́ga, adj. zehnfüßig, Cig.
  61. deseteronǫ̑žəc, -žca, m. der Zehnfüßer, Cig. (T.).
  62. deseteroǫ́gəłnik, m. das Zehneck, Cig.
  63. deseterostròk, -strǫ́ka, adj. zehnfach, Cig.; — hs.
  64. deseterovẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend, Cig.
  65. deseterozlǫ́žən, -žna, adj. zehnsilbig, Cig.
  66. desę̑tkratən, -tna, adj. zehnmalig.
  67. desetlẹ́tən, -tna, adj. zehnjährig.
  68. desetodstǫ́tən, -tna, adj. zehnprocentig, Levst. (Cest.), nk.
  69. desetvŕsten, -tna, adj. zehnzeilig, Cig.
  70. dę́štər, -tra, adj. munter, Z.; — hübsch, schön, Dict., Z., Štrek.; — prim. it. destro (geschickt), Mik. (Et.).
  71. dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.- Valj. (Rad).
  72. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
  73. dẹtę́ce, n., pogl. detetce.
  74. dẹtę́čən, -čna, adj., pogl. detetčen.
  75. dẹtę̑čjak, m. die Gebärmutter, C.
  76. dẹtę́čji, adj. Kindes-, Kinder-, Jan., C.; od svojih detečjih dni, V.-Cig., C.; detečje veselje, Navr. (Let.).
  77. dẹ̑tək, -tka, m., Levst. (Zb. sp.), pogl. detetce.
  78. dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.- Valj. (Rad).
  79. dẹ́telj, m. = detel, C. ( Vest.).
  80. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  81. dę́teljən, * -ljna, adj. Klee-: deteljno seme, der Kleesame.
  82. dę́teljica, * f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
  83. dę́teljičən, -čna, adj. Klee-, Mur.
  84. dę́teljina, f. der Klee, Cig., Jan.
  85. dę́teljišče, n. der Acker, worauf Klee gebaut war.
  86. determinīzəm, -zma, m. der Determinismus ( phil.), Lampe (D.).
  87. dẹtę́šce, n. = detetce, Cig., Navr. (Spom.).
  88. dẹtę̑štvọ, n. die Kindheit, Dict., Jan.; od deteštva ("ditečtva"), Trub.
  89. dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.- Valj. (Rad).
  90. dẹtę́tčən, -čna, adj. Kinder-, Mur.; detetčni stan, die Kindheit, Bas.; detetčni dnevi, die Tage der Kindheit, ogr.- M.; od mojih detetčnih dni, Schönl.
  91. dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).
  92. devetdesetę̑r, num. neunzig, neunzigerlei; — prim. četver.
  93. devetdesetę̑rən, -rna, num. neunzigfältig.
  94. devetdesetę̑rnat, num. neunzigfach.
  95. devę̑tdesetkratən, -tna, adj. neunzigmalig.
  96. devetdesetlẹ́tən, -tna, adj. neunzigjährig.
  97. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
  98. devetę́r, * num. neun, neunerlei; prim. četver.
  99. devetę̑rən, -rna, adj. neunfach.
  100. devetę̑rka, f. die Neun, der Neuner, V.-Cig., M.

   401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA