Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (8.755-8.854)

  1. hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
  2. habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
  3. hacálọ, n. der breit Einherschreitende, M., C.
  4. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
  5. hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
  6. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
  7. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
  8. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
  9. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
  10. hajdȗški, adj. Heiduken-: hajduške čete, SlN.
  11. hȃjs, interj. = ajs, BlKr.
  12. hȃjsa, interj. heißa! Cig.
  13. hȃjsasa, interj. heißa! h., hopsasa! C.
  14. hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.
  15. haladı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.- C.
  16. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  17. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
  18. haljáti, -ȃm, vb. impf. in langer, herabwallender Kleidung einherschreiten, C.
  19. haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
  20. halō, interj. hallo! Z.
  21. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  22. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
  23. halǫ̑žje, n. coll. das Gestrüpp, C.; das Reisig, bes. angeschwemmtes Reisig, vzhŠt.
  24. hàm, interj. ham ga! pack ihn! Vrt.; ham, ham! (označuje: pojesti).
  25. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
  26. hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
  27. hamotráti se, -ȃm se, vb. impf. obleka se hamotra, beutelt sich, Cig.
  28. hántav, adj. mit einem äußerlichen Gebrechen behaftet, Jan., BlKr.- M.; n. pr. kdor nima vseh prstov na roki, BlKr.
  29. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  30. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  31. hapljeváti, -ȗjem, vb. impf. anfangen, h. se česa, etwas unternehmen, vzhŠt.- C.
  32. harambȗc, m. die Hagebutte (rosa canina); tudi: harembuc, harempoc, Fr.- C.
  33. harcovȃnje, n. das Streiten, kajk.- Valj. (Rad).
  34. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  35. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  36. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  37. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  38. hčèm, išči pod: hoteti.
  39. hčę̑rin, adj. der Tochter.
  40. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  41. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  42. hčę̑rnji, adj. der Tochter, Tochter-, (hčerji C.).
  43. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
  44. hčę̑rstvọ, n. die Tochterschaft, Cig.
  45. hčı̑, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.
  46. hē, interj. he! Cig.
  47. hegemonı̑ja, f. voditeljstvo, prvovanje, die Hegemonie.
  48. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
  49. hȇjo, interj. he! hejo hoj! Jurč.
  50. hekatōmba, f. krvava žrtev stotine živali, die Hekatombe.
  51. heksaēdər, -dra, m. šesterec, kocka, das Hexaeder.
  52. hektogrām, m. utež: = sto gramov, das Hektogramm.
  53. helebārda, f. die Hellebarte, Jan.
  54. heliostāt, m. orodje, katero solnčne žarke vedno v isto mer obrača, der Heliostat.
  55. hę̑mbər, interj. = šember: hember te! Jurč.
  56. hę̑mbraj, interj. = šembraj, Gor., Dol.
  57. hę̑mpa, m. der Trottel, vzhŠt.; takov hempa in tepec, Let.
  58. hę̑mpast, adj. einfältig, tölpelhaft, Jan., vzhŠt.- C.; — = prevzeten, Glas.
  59. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
  60. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  61. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
  62. hę̑ntanəc, -nca, m. ein vermaledeiter Kerl, Nov.
  63. hę̑ntati, -am, vb. impf. mit dem Worte hent oder hentaj fluchen, Z., Polj.
  64. hę̑ntraj, interj. = hentaj, Z., Gor.
  65. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
  66. hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
  67. heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
  68. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
  69. híbati, -bam, -bljem, vb. impf. h. kaj, etwas tadeln, Ausstellungen machen an etwas, Cig.
  70. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
  71. hijacı̑nt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.
  72. hinȃvka, f. 1) die Heuchlerin; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
  73. hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.- Mik., ogr.- C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.- C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.
  74. hínja, f. die Verstellung, Let.
  75. hinjȃva, f. die Heuchelei, die Verstellung, C., Z.
  76. hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
  77. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
  78. hípa, f. der Streichregen, der Streichschauer: hipa je priletela, C.; — prim. hlip.
  79. hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
  80. hírati, hı̑ram, vb. impf. dahinsiechen, in der Abnahme der Kräfte begriffen sein, verkümmern; človek, drevje, žito hira, C.
  81. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
  82. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
  83. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
  84. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
  85. hiševȃvka, f. die Haushälterin, Cig., Jan.
  86. hiševȃvski, adj. haushälterisch, Haushälter-, Cig.
  87. híšica, f. dem. hiša; 1) das Häuschen; — dratena h. za matico, der Kloben für den Bienenweisel, Cig.; — der Vogelschlag, Gor.; — 2) das Kerngehäuse, Cig. (T.).
  88. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
  89. hı̑šništvọ, n. die Haushälterschaft, die Hausmeisterei, C.
  90. hišnorazrę́dən, -dna, adj. hišnorazrę̑dni davek, die Hausclassensteuer, DZ.
  91. hišȗrica, f. die Bettelhütte, Jan.
  92. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
  93. hı̑trc, (-trəc), -trca, m. der schnell arbeitet, Valj. (Rad).
  94. hitrẹ́ti, -ím, vb. impf. = hiteti, C.
  95. hitromèr, -mę́ra, m. das Tachometer, Jes.
  96. hı̑žnik, m. 1) der Hausvater, ogr.; — 2) der Ehegenosse, hižniki, die Eheleute, ogr.
  97. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
  98. hlȃčar, -rja, m. der Gehoste, Cig.
  99. hlȃčarica, f. die Gehoste, Cig.
  100. hlačáriti, -ȃrim, vb. impf. in weiten Hosen einhergehen, Fr.- C.

   8.255 8.355 8.455 8.555 8.655 8.755 8.855 8.955 9.055 9.155  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA