Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (8.701-8.800)

  1. 1. grȗh, m. das Steingerölle, Kras- Erj. (Torb.); der Schutt, Hal.- C.; — pogl. groh.
  2. grȗpež, m. der Schotter, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. nem. Graupe.
  3. grúša, f. grober Sand, Schotter, Cig., Zora- C.
  4. grȗšč, m. der Schotter, Ip.- Erj. (Torb.); — der Gebirgsschutt, Erj. (Min.); še več grušča, nego Sava sama, prinašajo njeni mnogi pritoki, Erj. (Izb. sp.); — pravilno morda: grušič, prim. gruh.
  5. grȗščarica, f. die Schotterbank, Erj. (Min.).
  6. grȗšəc, -šca, m. das Steingerölle, der Schotter, der Grus, Jan., Šol., Cig. (T.), C.; grušec kopati, Nov.
  7. grȗšič, m. grober Sand, Schotter, zerbröckelter Kies, Z., Vrtov. (Km. k.), Nov.- C.; — prim. grušč.
  8. grzíca, f. 1) hölzerne Klammer, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) das Hölzchen, mittelst dessen man Garn windet, Dol.; — mala grzica, modra glavica, Vrt.; — menda nam. grizica?
  9. gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.- C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.- Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.- Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
  10. gubáč, m. 1) der Faltenzahn, Cig. (T.); — 2) gȗbač, die Knopper, ogr.- Valj. (Rad).
  11. gubánčast, adj. voll Falten, Mur.
  12. gubánčiti, -ȃnčim, vb. impf. falten, Jan., Šol., C.; čelo g., die Stirne runzeln, C.
  13. gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  14. gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
  15. gȗbar, -rja, m. der Falter, Cig.
  16. gúbast, adj. faltenförmig, runzlicht, Cig., Jan., C.; faltig, Mur.
  17. gubáti, -ȃm, vb. impf. falten, in Falten legen, falzen, Cig., Jan., M.; g. se, Falten bilden: obleka se je gubala, Jurč.
  18. gubavíca, f. die Kröte, C.
  19. gúbičati, -am, vb. impf. fälteln, Mur.
  20. gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.- C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.- C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.- Cig., Jan., ogr.- C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče- Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.
  21. gubı̑vəc, -vca, m. der Vernichter, Cig.
  22. gubolìc, -líca, adj. gubastega lica: Žalost, žena gubolica, Str.
  23. gȗboma, adv. faltenweise, Cig., Jan.
  24. gubosklàd, -skláda, m. der Faltenschlag, Cig.
  25. gubovı̑t, adj. faltenreich, Jan.
  26. gúgəlj, -glja, m. 1) die Schaukel: postelje na gugljih (na parobrodih), Schaukelbetten, SlN.
  27. gugljáti, -ȃm, vb. impf. schaukeln, Mur.; schütteln, Tolm.- C.
  28. gúgljavəc, -vca, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Dalm.- Valj. (Rad).
  29. gȗlj, m. = stegno, Drežnica- Erj. (Torb.); pl. gulji, die Hüften, Tolm.- Štrek. (Let.).
  30. gúlja, f. 1) die Schindmähre, Z.; — 2) das Schwein, Jan., SlGor.- C.; — 3) kleine, elende Wirtschaft, die Frette, C.; — prim. guliti.
  31. gúmast, adj. gummicht, Cig.; gumaste smole, die Gummiharze, Cig. (T.).
  32. gȗmbast, adj. knopfförmig, Cig.; — knopfig, Mur.; gumbasta igla, die Stecknadel, Mur.
  33. gȗmbašnica, f. 1) die Stecknadel, Št.- M., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Wurstspeiler, Ščav.- Pjk. (Črt.); (pravilna oblika je menda: gumbovščnica).
  34. gumnenica, f. das Tennenbrett, Cig.
  35. gumníšče, n. 1) die Tenne, die Dreschtenne auf dem Felde, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Platz, wo eine Tenne war, Mur.; — 3) der Vogelherd, C.
  36. gumnı̑ški, adj. zur Tenne gehörig, Z.
  37. gúmnọ, n. 1) festgestampfter Boden: die Tenne, die Dreschtenne, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; gumnò, Ravn., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Vogelherd, Cig., Pot.- M., C.
  38. gȗmpa, f. 1) der Knorren, C.; — 2) verhärtetes Geschwür, Jarn.; die Beule, Cig.; — 3) dummes Weib, C.
  39. gȗmpast, adj. 1) keulenförmig, Cig.; — stumpf: gumpasta igla, Z.; — (o kipih) nicht genug bearbeitet, C.; — 2) pren. ungeschlacht, flegelhaft, roh, C., M., Z.; — dumm, Cig.
  40. gȗmpati, -am, vb. impf. mit geballter Faust schlagen, Cig.
  41. gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.- C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)
  42. gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.- C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.
  43. gusȃrstvọ, n. die Seeräuberei, das Piratenthum, Cig., Jan.
  44. gúšavka, f. 1) die Kropfige, Jan.; — 2) bodoča g., der kropfige Stachelbauch oder Kugelfisch (tetraodon hispidus), Erj. (Z.).
  45. gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  46. 1. gúza, f. die Falte, Cig.; die Runzel, SlGor.- C.
  47. 2. gúza, f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.- Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
  48. 1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
  49. 2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
  50. gúzəlj, -zlja, m. der Hinterbacken, BlKr.; — der Hühnersteiß, BlKr.
  51. gúzica, f. dem. guza; der Hintere, Cig., Jan., BlKr., Št., GBrda.
  52. hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
  53. 2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
  54. 1. habljáti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Z.; — 2) prahlen, M.
  55. hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
  56. habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
  57. hacálọ, n. der breit Einherschreitende, M., C.
  58. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
  59. hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
  60. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
  61. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
  62. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
  63. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
  64. hajdȗški, adj. Heiduken-: hajduške čete, SlN.
  65. hȃjs, interj. = ajs, BlKr.
  66. hȃjsa, interj. heißa! Cig.
  67. hȃjsasa, interj. heißa! h., hopsasa! C.
  68. hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.
  69. haladı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.- C.
  70. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  71. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
  72. haljáti, -ȃm, vb. impf. in langer, herabwallender Kleidung einherschreiten, C.
  73. haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
  74. halō, interj. hallo! Z.
  75. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  76. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
  77. halǫ̑žje, n. coll. das Gestrüpp, C.; das Reisig, bes. angeschwemmtes Reisig, vzhŠt.
  78. hàm, interj. ham ga! pack ihn! Vrt.; ham, ham! (označuje: pojesti).
  79. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
  80. hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
  81. hamotráti se, -ȃm se, vb. impf. obleka se hamotra, beutelt sich, Cig.
  82. hántav, adj. mit einem äußerlichen Gebrechen behaftet, Jan., BlKr.- M.; n. pr. kdor nima vseh prstov na roki, BlKr.
  83. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  84. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  85. hapljeváti, -ȗjem, vb. impf. anfangen, h. se česa, etwas unternehmen, vzhŠt.- C.
  86. harambȗc, m. die Hagebutte (rosa canina); tudi: harembuc, harempoc, Fr.- C.
  87. harcovȃnje, n. das Streiten, kajk.- Valj. (Rad).
  88. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  89. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  90. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  91. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  92. hčèm, išči pod: hoteti.
  93. hčę̑rin, adj. der Tochter.
  94. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  95. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  96. hčę̑rnji, adj. der Tochter, Tochter-, (hčerji C.).
  97. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
  98. hčę̑rstvọ, n. die Tochterschaft, Cig.
  99. hčı̑, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.
  100. hē, interj. he! Cig.

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA