te (855-954)

855. cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).
856. cvəténje, n. das Blühen.
857. cvətẹ́ti, -ím, vb. impf. = cvesti.
858. cvətẹ́vati, -am, vb. impf. zu blühen pflegen, blühen, Mik., nk.
859. časoštẹ́tje, n. die Zeitrechnung, DZ.
860. časotrátən, -tna, adj. Zeit vergeudend: časotratno igranje, SlN.
861. částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
862. časténje, n., pogl. čaščenje.
863. častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
864. častı̑telj, m. der Verehrer, Mur., Danj.- Mik., nk.
865. častı̑təv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
866. čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
867. čedı̑təv, -tve, f. die Säuberung, C.
868. čę́dnostən, -stna, adj. tugendhaft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
869. čeljustè, -ę́ta, m. = čeljustač, Lašče- Levst. (M.).
870. čeljustę̑la, f. = čeljustačka, Lašče- Levst. (M.).
871. čeljȗstən, -stna, adj. Kiefer-; čeljustni krč, die Mundklemme, Cig.; — čeljustni mozol, das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), V.-Cig.
872. čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija- Svet. (Rok.); — artig, Kropa ( Gor.).
873. čestı̑tək, -tka, m. die Gratulation, C.
874. čę́tən, -tna, adj. Scharen-, geschart: I strel ljudi sklicuje v četne roje, Levst. (Zb. sp.).
875. četer ..., išči pod: četver ...
876. četírikratən, -tna, adj. viermalig.
877. četȓtəc, -tca, m. der Quadrant ( astr.), h. t.- Cig. (T.).
878. četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
879. četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
880. četrtlẹ́tən, -tna, adj. vierteljährig, Cig., Jan., nk.
881. četverokǫ̑təc, -tca, m. das Viereck, Cig.
882. četverokǫ́tən, -tna, adj. viereckig, tetragonal, Cig. (T.), Jan., nk.
883. četverolístən, -stna, adj. vierblättrig, Cig.
884. četveroǫ́stən, -tna, adj. vierspitzig, Cig.
885. četverovŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig. (T.).
886. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
887. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
888. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
889. čistı̑telj, m. der Reiniger, der Läuterer, Jan.
890. čistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
891. čitȃtelj, m. der Leser, Jan., nk.
892. čitȃteljica, f. die Leserin, Jan., nk.
893. čitȃteljstvọ, n. das Lesepublicum, Jan., nk.
894. čítək, -tka, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.), DZ.; — rus.
895. čítən, -tna, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.); — rus.
896. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
897. čovı̑təlj, -tlja, m., Cig., pogl. čofitelj.
898. črnı̑təv, -tve, f. die Schwärzung, Cig.
899. črnovẹ́stən, -stna, adj. mit schwarzem (bösem) Gewissen, Raič (Slov.); črnovestni Herod, SlN.
900. čŕstəł, -stla, adj., Rib.- Mik., C., pogl. črstev.
901. čŕstən, -tna, adj. = črstev, Savinska dol.
902. čŕstəv, -stva, adj. = čvrst, Danj.- Mik.; črstev je bil po mladeniško, Ravn.; črstvo žito = jekleno ž., Svet. (Rok.); — frisch, Jan., M.; črstva voda, Slom.; Tri kapljice črstve krvi, Npes.-Vraz.
903. črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).
904. črtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hassen, Zora, jvzhŠt.; — 2) črti se mi, es ist mir verhasst, es ekelt mich an, C.
905. čȓtež, m. der Grundriss, der Plan, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — vojevalni črtež, der Kriegsplan, SlN.; — rus.
906. črtę́žən, -žna, adj. hasserfüllt, Dol.- Erj. (Torb.).
907. čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.- Valj. (Rad).
908. čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.- Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.- Valj. (Rad); — prim. šteti.
909. čudovítən, -tna, adj. = čudovit.
910. čȗtək, -tka, m. = občutek, die Empfindung, das Gefühl, Mur., C.
911. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
912. 2. čútən, -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).
913. čuténje, n. das Empfinden.
914. čvetę̑r, num., pogl. četver.
915. čvetę́riti, -ę̑rim, vb. impf. = četveriti, Vorspann leisten, Notr., Gor.
916. čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
917. čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
918. dajȃtəv, -tve, f. das Geben, Jan.; dajatve in oprave, Leistungen, DZ.; — die Giebigkeit, Nov.- C., ZgD.
919. darı̑telj, m. der Geber, Mur., C.
920. darı̑teljica, f. die Geberin, nk.
921. darı̑teljka, f. = dariteljica, M., C.
922. darı̑tən, -tna, adj. = daritven, Cig.
923. darı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Cig.; pogl. podaritev; — die Opferung, das Opfer; d. opraviti, Ravn.
924. darovítən, -tna, adj. = darovit 1) Guts., Jarn., Cig., Jan.; najdarovitnejši dobrotnik, Guts. (Res.).
925. dátəl, -tla, m. die Dattel, Jan.
926. dátelj, -telja, (-teljna), m. die Dattel, Cig., Tuš. (R.).
927. dáteljev, adj. Dattel-; ( nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
928. debelokǫ́stən, -tna, adj. dickknochig, Mur., Cig., Jan.
929. debelonítən, -tna, adj. grobfädig, Cig.
930. debelótən, -tna, adj. die Dicke betreffend, V.-Cig.
931. debelovrátən, -tna, adj. dickhalsig, Cig., Jan.
932. dẹdnolástən, -stna, adj. erbeigen, Jan.
933. dəhtẹ̑nje, n. heftiges Verlangen: d. po čem, Bes.- C.
934. dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
935. dejáłnostən, -stna, adj. Activitäts-: dejalnostni priklad, die Activitätszulage, DZ.
936. dẹlȃtən, -tna, adj. 1) arbeitend: d. človek, ein Arbeiter, pri Mariboru- Kres I. 358.; — 2) wirksam, h. t.- Cig. (T.).
937. dẹlı̑telj, m. 1) der Theiler: ( math.) der Divisor, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Ausspender, Jan.; izvolil sem ga za delitelja nadnaturnih milosti, Cv.
938. dẹlı̑tən, -tna, adj. Theilungs-: delitno pismo, die Theilungsurkunde, Cig.; — pogl. delitven.
939. delı̑təv, -tve, f. 1) die Theilung; — die Division ( math.), Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — die Eintheilung, Jan., Cig. (T.); — 2) die Austheilung, die Ausspendung; d. sv. zakramentov.
940. dẹlopústən, -stna, adj. Feierabend-, Jarn., Cig., Jan.; delopustni zvon, die Feierglocke, Cig.
941. dẹlovodı̑telj, m. der Betriebsleiter, DZ.
942. dēmantən, -tna, adj. Diamant-, Jan.
943. dę́ntelj, f. = denta, na Kanalskem- Erj. (Torb.).
944. departemēnt, m. das Departement, Cig. (T.).
945. desę̑tək, -tka, m. 1) das Zehntel: Pod Goro ne najdete niti desetka tistega ponočevanja, LjZv.; na desetek (= na deseto) vino toči, er schenkt den Wein gegen Zehnteleinlass aus, BlKr., M.; — = desetina, der Zehent, Jurč. (Tug.); = deseti denar (penez), einst die Abgabe bei Veräußerung eines bäuerlichen Grundstückes, das Laudemium, C., Z.; — die Percentualgebür, Št.; — 2) die Dekade, Cig. (T.); v dveh desetkih let, črez nekoliko desetkov let, LjZv.
946. desę́tən, -tna, adj. 1) dekadisch: desetna sestava, die Dekadik, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) Decimal-, Cig.; — 3) zehentbar, V.-Cig.
947. desetę̑r, num. distr. zehn; — die zehn; — zehnerlei; — prim. četver.
948. deseterȃd, f. das Zehngespann, C.
949. desetę̑rəc, -rca, m. zehnsilbiger Vers, nk.
950. desetę̑rən, -rna, adj. zehnfältig, zehnfach.
951. desetę̑rica, f. eine Anzahl von zehn, C.
952. desetę̑ričar, -rja, m. der Decemvir, Cig.
953. desetę̑rka, f. 1) die Zehn, der Zehner, Met.; — 2) = desetica (eine Münze), C.
954. desetę̑rnat, adj. zehnfältig, zehnfach.

   355 455 555 655 755 855 955 1.055 1.155 1.255  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani