te (801-900)

801. bridkọ̑stən, -tna, adj. voll Bitterkeit, trübselig: bridkostna starost, Vrt.
802. bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
803. briljāntən, -tna, adj. sijajen, brillant, Cig., nk.
804. brítək, -tka, adj., pogl. bridek.
805. brı̑təv, -tve, f. 1) = britva; — 2) = brijenje, das Mausen, Cig.
806. brı̑təvca, f. dem. britev.
807. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
808. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
809. brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).
810. brstẹ́ti, -ím, vb. impf. knospen, ausschlagen; Triebe ansetzen.
811. brtè, -ę́ta, m. dicker Mensch, C.
812. bȓtež, m. dicker Mensch, C.
813. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) der Schnelläufer, der Courier, Jan., C.; — 2) brzoteki, die Laufvögel (cursores), Erj. (Z.); — 3) der Schnellauf, Telov.
814. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, adj. schnell laufend: gondola brzoteka, Zora.
815. brzoústən, -tna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
816. budı̑telj, m. der Erwecker, der Aneiferer, Jan., nk.
817. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
818. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
819. 2. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. aufgedunsen werden, C.
820. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
821. bȗtej, m. der Wiedehopf, Guts., Mur., C.; — prim. 2. bud.
822. bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
823. butēlja, f. vinska steklenica, die Bouteille.
824. bȗteštvọ, n. die Tölpelhaftigkeit, ZgD.
825. bȗtež, m. = butec, der Tölpel, Kr.
826. capę́təlj, -tlja, m. 1) die Klunker, Cig.; — 2) der Schnabelzapfen des Truthahns, C.
827. cecȃtən, -tna, adj. saugend, Mur.; cecaten otrok, C.; cecatno tele, Danj.- Mik.
828. cę́hmeštər, -tra, m. 1) der Zunftvorsteher, Mur., Jan.; — 2) der Kirchenvorsteher, der Kirchenpropst, Mur., Št.
829. cę́hmojstər, -tra, m. = cehmešter 1), Cig., Jan.
830. cę́hmoštər, -tra, m. = cehmešter 2), Valj. (Rad).
831. cę́kmeštər, -tra, m. = cehmešter, der Kirchenpropst, Št.
832. cę́kmošter, -tra, m. = cekmešter, SlN., Št.
833. cẹlı̑təv, -tve, f. die Heilung.
834. cẹlokopítən, -tna, adj. vollhufig, Cig.
835. cẹlolẹ́tən, -tna, adj. ganzjährig; celoletna naročnina, ganzjähriges Abonnement.
836. cẹlọ̑stən, -tna, adj. integrierend, Cig.
837. cẹlótən, -tna, adj. ein Ganzes bildend, ganz, Jan., nk.; integrierend, Jan.
838. cemę́ntən, -tna, adj. Cement-.
839. cẹnı̑telj, adj. der Schätzmann, Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
840. cẹnı̑teljski, adj. Schätzmanns-: c. navod, die Schätzungscommission, Levst. (Nauk).
841. cẹnı̑təv, -tve, f. die Schätzung.
842. centezimālən, -lna, adj. na sto delov razdeljen, Centesimal-, Cig. (T.); centezimalne vage, DZ.
843. cepétəc, -tca, m. 1) die Regung des Geschlechtstriebs beim Manne, M., C.; c. ga ima, der Kitzel sticht ihn, Cig.; — 2) das Knabenkraut (orchis), Cig.
844. ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).
845. cẹ́stən, ** -tna, adj. Straßen-; cestni prah.
846. cipǫ́te, f. pl. die Füße ( zaničlj.), die Häcksen, Z., C.; ima grobe cipote, C.
847. cistercijȃn, m. ein Mönch des Cistercienserordens, Cig., Jan.
848. cistercijȃnəc, -nca, m. = cistercijan, Jan.
849. cistercijȃnka, f. die Cistercienserin, Cig., Jan.
850. copótəc, -tca, m. = ceptec, Polj.
851. cukročı̑stəc, -tca, m. der Zuckerraffineur, Jan.
852. cvẹ̑tək, -tka, m. 1) dem. cvet; das Blütchen; — 2) = cvetka 3), C.; — 3) die Floskel, h. t.- Cig. (T.); — cvẹtə̀k, -tkà, Cv.
853. cvətə̀ł, -tlà, adj. blühend, Mur., C.; cvetlo lice, Cig., Ravn.
854. cvẹ̑tən, -tna, adj. Blüten-, Blumen-: cvetni prah, der Blütenstaub; cvȇtna nedelja, der Palmsonntag; cvȇtni teden, die Palmwoche, Št.; — 2) blumig; cvetno polje; — 3) fein: cvetna moka, das Auszugmehl, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); cvetna kotlovina, das Feinkupfer, V.-Cig.
855. cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).
856. cvəténje, n. das Blühen.
857. cvətẹ́ti, -ím, vb. impf. = cvesti.
858. cvətẹ́vati, -am, vb. impf. zu blühen pflegen, blühen, Mik., nk.
859. časoštẹ́tje, n. die Zeitrechnung, DZ.
860. časotrátən, -tna, adj. Zeit vergeudend: časotratno igranje, SlN.
861. částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
862. časténje, n., pogl. čaščenje.
863. častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
864. častı̑telj, m. der Verehrer, Mur., Danj.- Mik., nk.
865. častı̑təv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
866. čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
867. čedı̑təv, -tve, f. die Säuberung, C.
868. čę́dnostən, -stna, adj. tugendhaft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
869. čeljustè, -ę́ta, m. = čeljustač, Lašče- Levst. (M.).
870. čeljustę̑la, f. = čeljustačka, Lašče- Levst. (M.).
871. čeljȗstən, -stna, adj. Kiefer-; čeljustni krč, die Mundklemme, Cig.; — čeljustni mozol, das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), V.-Cig.
872. čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija- Svet. (Rok.); — artig, Kropa ( Gor.).
873. čestı̑tək, -tka, m. die Gratulation, C.
874. čę́tən, -tna, adj. Scharen-, geschart: I strel ljudi sklicuje v četne roje, Levst. (Zb. sp.).
875. četer ..., išči pod: četver ...
876. četírikratən, -tna, adj. viermalig.
877. četȓtəc, -tca, m. der Quadrant ( astr.), h. t.- Cig. (T.).
878. četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
879. četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
880. četrtlẹ́tən, -tna, adj. vierteljährig, Cig., Jan., nk.
881. četverokǫ̑təc, -tca, m. das Viereck, Cig.
882. četverokǫ́tən, -tna, adj. viereckig, tetragonal, Cig. (T.), Jan., nk.
883. četverolístən, -stna, adj. vierblättrig, Cig.
884. četveroǫ́stən, -tna, adj. vierspitzig, Cig.
885. četverovŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig. (T.).
886. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
887. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
888. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
889. čistı̑telj, m. der Reiniger, der Läuterer, Jan.
890. čistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
891. čitȃtelj, m. der Leser, Jan., nk.
892. čitȃteljica, f. die Leserin, Jan., nk.
893. čitȃteljstvọ, n. das Lesepublicum, Jan., nk.
894. čítək, -tka, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.), DZ.; — rus.
895. čítən, -tna, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.); — rus.
896. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
897. čovı̑təlj, -tlja, m., Cig., pogl. čofitelj.
898. črnı̑təv, -tve, f. die Schwärzung, Cig.
899. črnovẹ́stən, -stna, adj. mit schwarzem (bösem) Gewissen, Raič (Slov.); črnovestni Herod, SlN.
900. čŕstəł, -stla, adj., Rib.- Mik., C., pogl. črstev.

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani