Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (8.001-8.100)

  1. fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.
  2. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
  3. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  4. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  5. fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
  6. farēža, f. eine Art Mantel, Pohl., Hip.- C.; — prim. ferega.
  7. fȃrski, adj. pfäffisch, Pfaffen-; — Priester-, Dalm.; farsko službo opravljati, das Priesteramt ausüben, Krelj; — prim. far.
  8. fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
  9. federalīst, m. kdor se za federacijo poteguje, der Föderalist, Jan., nk.
  10. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  11. fegúlja, f. der Haarflechtenknäuel der Weiber, (figulja?), BlKr.
  12. fèj, interj. pfui! fej te bodi! pfui über dich.
  13. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  14. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  15. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  16. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  17. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  18. fı̑rkəlj, -klja, m. = bokal, die Maß; — iz nem. Viertel.
  19. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
  20. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  21. fìt, fíta, m. = najem, zakup, najemščina, zakupščina, Cig., Notr.; — iz it. fitto, Miete, Pacht.
  22. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  23. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  24. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  25. fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
  26. flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
  27. flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
  28. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  29. flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
  30. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  31. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  32. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  33. fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.
  34. flāvta, f. die Flöte, Cig., Jan.; — prim. it. flauto.
  35. flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
  36. flavtīst, m. der Flötenbläser, der Flautist, Cig.
  37. flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
  38. flę̑tkən, -kəna, adj. = fleten, Kr.
  39. flı̑nta, f. puška, die Flinte; — iz nem.
  40. flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
  41. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
  42. flōta, f. ladjevje, die Flotte, Cig. (T.), Zora.
  43. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  44. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
  45. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
  46. fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).
  47. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  48. frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.
  49. frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.
  50. frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
  51. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  52. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  53. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  54. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
  55. frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.
  56. fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.- DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.
  57. 2. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) auf einer Pfeife aus Weidenrinde oder einem Pflanzenstengel fagottartige Töne hervorbringen, jvzhŠt.- C.; — 2) schnauben (o konjih), SlGor.- C.; — prim. 3. frkati.
  58. fregāta, f. vojna ladja s tremi jadrniki, die Fregatte.
  59. fȓfljast, adj. flattersinnig, leichtsinnig, C.
  60. frfljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Nov., Blc.-C., SlGor.- C.
  61. frfolẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Jan., Blc.-C., Štrek.
  62. frfolẹ́vati, -am, vb. impf. zu flattern pflegen, flattern, Let., Zora.
  63. frfòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Šol., Blc.-C.
  64. frfotȃnje, n. das Flattern, Cig.
  65. frfotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, mit den Flügeln rauschen, Fr., Blc.-C.
  66. fȓfra, f. 1) der gerne herumfuchtelt, der übereilig arbeitet und hudelt, Z., jvzhŠt.; — 2) die Schwätzerin, C.
  67. frfrȃnje, n. das Geflatter, Cig.
  68. fȓfrast, adj. schleuderisch, flatterhaft, leichtsinnig, Z., jvzhŠt.; — frfrasta deklica, ki rada po plesih frfra, C.
  69. frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.- C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.- C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.- C.; prim. frfravka 2).
  70. frfrȃvəc, -vca, m. 1) der Hudler, Cig.; — flatterhafter Mensch, Fr.- C.; — 2) der Plauderer, C.
  71. frfrȃvka, f. 1) flatterhaftes, leichtsinniges Mädchen, M.; — 2) eine Art Pfeifchen aus Birkenrinde, Mur.
  72. fríča, f. v uganki: friča frača, po gozdu prasiče vrača (= glavnik), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  73. frı̑gati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.
  74. frivōlən, -lna, adj. lahkomiseln ali objesten v važnih, svetih rečeh, frivol, Cig. (T.), nk.
  75. fr̀k, interj. flugs! frk na vejo! (tako govore čarovnice, kadar hočejo zleteti na vejo), jvzhŠt.
  76. 1. fr̀k, fŕka, m. das Auffliegen, Fr.- C.; na en frk so se ptiči razleteli, Rez.- C.
  77. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
  78. frketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.; — schnell laufen, Blc.-C.
  79. frkljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Mur.- Cig.
  80. fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
  81. frkǫ̑č, m. etwas Verdrehtes: der Butzen im Gespinnst, C.
  82. frkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.
  83. frkúlja, f. flatterhaftes Mädchen, C.
  84. frlẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Mur., Cig., Jan.; trakovi, cunje od njega frlé, Blc.-C., BlKr., jvzhŠt.
  85. frnáča, f. eine Hütte zum Dörren des Malzes, Mik. (Et.); — der Leindörrofen, Gor.; — prim. it. fornace, der Ofen.
  86. fȓnčək, -čka, m. der Hühnersteiß, vzhŠt.- C.
  87. frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.- Erj. (Torb.).
  88. fŕnkniti, fȓnknem, vb. pf. 1) schnellen, C.; — 2) schwirrend enteilen, C.
  89. frǫ́dəlj, -dlja, m. belaubte Zweige (als Viehfutter), Cig., Jan., Nov.- C., Polj.; frodelj ali veje klestiti, Dict.; — prim. it. fronde, Laub.
  90. frǫ̑nta, f. Rüben, Möhren, Erdäpfel u. dgl. als Schweinefutter, Poh.
  91. frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; ( nam. vrtica?).
  92. frúla, f. die Hirtenflöte, Jan.; die Flöte: godec s frulo = frular, Erj. (Izb. sp.); tudi hs.; prim. madž. furulya, Mik. (Et.).
  93. frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.- C.
  94. fȗcati, -cam, vb. impf. neka igra, pri kateri denar z obrnjeno roko kvišku mečejo in ugibajo ali bo obležavši kazal "moža" ali "cifro", Ljub.
  95. fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.- C.
  96. fȗflja, f. flatterhafte Person, der Windbeutel, Cig.; psovka: fuflja fufljasta! Polj.
  97. fufljáti, -ȃm, vb. impf. ohne Ueberlegung handeln, "fuchteln", Polj.; — iz nem.
  98. fȗfnja, f. der Hühnersteiß, SlGor.- C.
  99. fùj, interj. = fej, pfui!
  100. fùk, interj. husch, Cig., C.

   7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA