Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (7.955-8.054)

  1. edinoosę́bən, -bna, adj. edinoosebna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
  2. edníca, f. 1) der Einser, Mur., Jan.; der Einer, (jednica) Cel. (Ar.); — 2) ednice, die Unionen ( math.), Cig. (T.); — die Einheit: dolgostna e., die Längeneinheit, Cig. (T.); davkovna, colna e., die Steuer-, Verzollungseinheit, DZ.
  3. èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
  4. èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
  5. eklekticīzəm, -zma, m. izbiranje raznih modroslovnih naukov iz raznih sistem, der Eklekticismus ( phil.), Cig. (T.).
  6. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
  7. elementārən, -rna, adj. začeten, Elementar-, Cig. (T.), nk.
  8. elipsoīd, m. pakrožno telo, das Ellipsoid.
  9. enáčenje, n. die Gleichstellung, die Gleichmachung, Cig.
  10. enáčica, f. das Pendant, das Seitenstück, Cig. (T.).
  11. enáčiti, -ȃčim, vb. impf. gleichstellen: e. koga komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — gleichmachen, Cig. (T.); smrt nas vse enači, Cig.; — e. se komu, sich jemandem gleichstellen, gleichdünken, Cig.
  12. enájsti, num. der eilfte.
  13. enájstič, adv. zum eilftenmale, eilftens.
  14. enajstína, f. der eilfte Theil.
  15. enajstı̑nka, f. das Eilftel.
  16. enakocẹ̀n, -cẹ́na, adj. von gleichem Werte (al pari), Cig. (T.).
  17. enakosı̑lje, n. das Gleichgewicht der Kräfte, Cig. (T.).
  18. enakoslǫ́vən, -vna, adj. gleichlautend, DZ.
  19. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
  20. enciklopedı̑ja, f. delo, ki obsega jedro vseh znanstev, die Encyklopädie.
  21. eneagōn, m. deveterokotnik, das Enneagon, Cig. (T.).
  22. enodǫ́bən, -bna, adj. contemporär, synchronistisch, Cig. (T.).
  23. enojadrı̑łnica, f. der Einmaster, Cig.
  24. enojámbornica, f. der Einmaster, Cig., Jan.
  25. enomę̑rəc, -rca, m. das Monometer (in der Metrik), Cig. (T.).
  26. enosòd, -sǫ́da, adj. enosodo število, ungerad gerade Zahl, Cig. (T.).
  27. enostràn, -strána, adj. 1) einseitig, Jan., C.; — 2) parteiisch, Cig., C.
  28. enostrȃnəc, -nca, m. 1) der Einseitige, C.; — 2) der Parteinehmer, Cig.
  29. enostránost, f. 1) die Einseitigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) die Parteilichkeit, Cig., C., nk.
  30. enostrȃnstvọ, n. die Parteilichkeit, C., nk.
  31. enovr̀st, -vŕsta, adj. = enovrsten, Jan.
  32. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  33. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
  34. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  35. evfemīzəm, -zma, m. lepši, blažji izraz namestu pravega, pa ostrega, spotekljivega, der Euphemismus, Cig.
  36. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  37. fābričan, m. der Fabriksarbeiter, Ljub.
  38. fābričanka, f. die Fabriksarbeiterin, Ljub.
  39. facalẹ́g, m. = facanetelj, ogr.- Valj. (Rad).
  40. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  41. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  42. fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.- C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.- C., Krelj- M.
  43. fāktor, -rja, m. 1) opravnik, poslovodja, der Factor ( z. B. einer Buchdruckerei); — 2) činitelj, der Factor ( math.), Cig., Cel. (Ar.).
  44. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  45. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  46. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  47. fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.
  48. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
  49. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  50. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  51. fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
  52. farēža, f. eine Art Mantel, Pohl., Hip.- C.; — prim. ferega.
  53. fȃrski, adj. pfäffisch, Pfaffen-; — Priester-, Dalm.; farsko službo opravljati, das Priesteramt ausüben, Krelj; — prim. far.
  54. fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
  55. federalīst, m. kdor se za federacijo poteguje, der Föderalist, Jan., nk.
  56. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  57. fegúlja, f. der Haarflechtenknäuel der Weiber, (figulja?), BlKr.
  58. fèj, interj. pfui! fej te bodi! pfui über dich.
  59. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  60. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  61. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  62. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  63. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  64. fı̑rkəlj, -klja, m. = bokal, die Maß; — iz nem. Viertel.
  65. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
  66. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  67. fìt, fíta, m. = najem, zakup, najemščina, zakupščina, Cig., Notr.; — iz it. fitto, Miete, Pacht.
  68. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  69. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  70. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  71. fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
  72. flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
  73. flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
  74. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  75. flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
  76. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  77. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  78. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  79. fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.
  80. flāvta, f. die Flöte, Cig., Jan.; — prim. it. flauto.
  81. flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
  82. flavtīst, m. der Flötenbläser, der Flautist, Cig.
  83. flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
  84. flę̑tkən, -kəna, adj. = fleten, Kr.
  85. flı̑nta, f. puška, die Flinte; — iz nem.
  86. flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
  87. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
  88. flōta, f. ladjevje, die Flotte, Cig. (T.), Zora.
  89. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  90. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
  91. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
  92. fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).
  93. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  94. frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.
  95. frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.
  96. frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
  97. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  98. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  99. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  100. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.

   7.455 7.555 7.655 7.755 7.855 7.955 8.055 8.155 8.255 8.355  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA