Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (7.255-7.354)

  1. devetína, f. das Neuntel.
  2. devetnájsti, num. der neunzehnte.
  3. devetnájstič, adv. zum neunzehntenmal, neunzehntens.
  4. devetnajstína, f. das Neunzehntel.
  5. devetnajstı̑nka, f. das Neunzehntel.
  6. devetodeželjàn, -ána, m. prebivavec devete dežele, Zv., DSv.
  7. devetodȗšnik, m. = srakoper, der Neuntödter (lanius collurio), C., Z.
  8. devetogùb, -gúba, m. der Blättermagen (del govejega želodca), Cig., Erj. (Ž.), Polj.
  9. devetstotína, f. das Neunhundertel.
  10. devetstǫ̑tni, num. der neunhundertste, Cig., Jan.
  11. devettisǫ́čni, num. der neuntausendste.
  12. dẹvíčən, adj. Jungfer-; devična kožica, das Jungferhäutchen, C.; devični klošter, das Jungfrauenkloster, Jsvkr.; jungfräulich: devično truplo, Kast.; božja devična mati, Guts. (Res.); — pogl. deviški.
  13. dẹvı̑čnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  14. dẹvı̑štvọ, n. die Jungfrauschaft, der Jungfernstand; v devištvu umreti, als Jungfrau sterben, Cig.
  15. dẹ̑vji, adj. = deviški: devjega tela rožica, ogr.- C.
  16. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  17. 1. dę́ža, f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.
  18. 2. dę́ža, f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).
  19. də̀žej, m. dem. dež, sanfter Regen, Guts., Rož.- Kres.
  20. dəžə̀k, -kà, m. dem. dež; sanfter Regen; (dȇžək, jvzhŠt.).
  21. dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.- Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. ( LjZv.); tudi: v déžeł, nk.
  22. dežéla, * -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
  23. dežę́łən, * -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
  24. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
  25. dəževȃnje, n. anhaltender Regen; povsodnje d., der Landregen, Cig. (T.).
  26. dəževáti, -ȗje, vb. impf. anhaltend regnen; v eno mer dežuje; — nebo močno dežuje, Levst. (Zb. sp.).
  27. dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
  28. dəžę̑vje, n. anhaltendes Regenwetter; o deževju, zur Regenzeit.
  29. dəžę́vnica, f. 1) das Regenwasser; — 2) der Regenwurm (lumbricus terrestris), V.-Cig.; — 3) der Mistblätterschwamm, Cig., C.; — 4) pl. deževnice, die Hyaden, das Regengestirn, Cig., C.
  30. dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
  31. dəžjemèr, -mę́ra, m. der Regenmesser, das Ombrometer, Cig. (T.), Jes.
  32. díčən, -čna, adj. ruhmvoll, Cig.; — prächtig, Z., M.; moj dični, mein Geliebter, moja dična, meine Geliebte, Npes.- M., Notr.; sinek moj dični! (tako se dobrikajo detetu) Notr.- Erj. (Torb.).
  33. díčiti, dı̑čim, vb. impf. 1) lobpreisen, ogr.- Mur., Jan.; d. se, sich brüsten, Habd.; — 2) kosen: lepo se dičita ptička dva, Notr.- Z.; — 3) d. koga, kaj, zieren, jemandem, einer Sache zur Zierde gereichen, Cig., nk.
  34. dı̑h, m. der Hauch, Cig., Jan., C.; Tvoj dih je ustvaril solnca nova, Vod. (Pes.); strupeni dih, der Gifthauch, Cig.; — der Athemzug; do zadnjega diha, Mik.; — der Athem, Mur., Cig., Jan.; lahek d., leichtes Athmen, Z.
  35. díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  36. dı̑hljaj, m. der Athemzug; poslednji d., der letzte Athemzug, Cig., Jan., M.
  37. dihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft hauchen: d. vonj na koga, jemanden anduften, Cig.
  38. dijáčki, adj. 1) lateinisch, Habd.; — 2) = dijaški, Mik.
  39. dijáški, adj. Studenten-, Jan., nk.; dijaško življenje, das Studentenleben, nk.
  40. dijȃštvọ, n. das Studententhum, die Studentenschaft, nk.
  41. dı̑last, adj. brettartig; — brettern.
  42. dı̑lj, adv. v dilj zvoni = v nedeljo k maši prvič "vabi", Št.- Erj. (Torb.); = na dilj zvoni, C.; — vse v dilj, vse v en dilj gre dež, ohne Unterbrechung, Lašče- Erj. (Torb.).
  43. dı̑lnat, adj. brettern, Cig.
  44. díma, f. krava dimaste barve.
  45. dı̑məc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.- Erj. (Torb.).
  46. díməljski, adj. Leisten-: dimeljsko vezilo, das Leistenband (am Körper), V.-Cig.
  47. dı̑mka, f. 1) krava dimaste barve; — 2) neka hruška, C.
  48. dı̑mlje, f. pl. die Leistengegend, die Schamgegend, Dict., Pohl., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Mik., Štrek.
  49. dı̑mnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  50. dimovòd, -vǫ́da, m. das Rauchregister, der Rauchzug, Cig. (T.), DZ.
  51. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
  52. dı̑rək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
  53. dirēktor, -rja, m. der Director; — prim. ravnatelj.
  54. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
  55. diskōnt, m. die Vergütung bei sofortiger Zahlung einer später fälligen Summe, der Discont, Cel. (Ar.).
  56. diskrazı̑ja, f. fehlerhafte Mischung der Körpersäfte, die Dyskrasie, Cig.
  57. díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
  58. díti, díjem, vb. impf. 1) wehen, Mik., Erj. (Torb.); sapa dije, C.; — 2) duften: cvetice dijejo, M.; — 3) leise athmen, Jarn., Mur., Cig.
  59. divīzor, -rja, m. der Divisor ( math.), Cig., Cel. (Ar.); — prim. delitelj.
  60. divjáški, adj. einem Wilden angemessen, wild, rohgesittet; po divjaško se vesti.
  61. dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
  62. dı̑vnjak, m. der Thiergarten (?): Pustite ljubi oča me, Da v divnjak grem sprehajat se, Preš.; ( nam. divjinjak?).
  63. dláčən, -čna, adj. haarig; Ezav je bil ves dlačen in kosmat, Ravn.; dlačni snutek, die Pohle, die Pohlkette (bei den Sammtwebern), V.-Cig.
  64. dláka, * f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig. *; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!
  65. dlakocẹ́pən, -pna, adj. haarspalterisch, nk.
  66. dlàn, -ı̑, f. die flache Hand, die Handfläche; — die Mittelhand, Erj. (Som.); dlan širok, eine Hand breit, Cig.
  67. dlȃžba, f. das Straßenpflaster, Jan., DZ.; — češ.
  68. dlážiti, -im, vb. impf. pflastern, Jan.; — češ.
  69. dlažı̑vọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.
  70. dlȃžka, f. die Fliese: alabaster v dlažkah, DZ.; — češ.
  71. dlèsk, interj. knacks! Cig.
  72. dlèsk, * dléska, m. 1) der Schnalzlaut; — 2) der Kernbeißer, der Kirschfink (fringilla coccothraustes); zeleni d., das Hirngrillerl, Levst. (Nauk); zelenkasti d., der Grünling, Levst. (Nauk).
  73. dlę́skáti, * -am, vb. impf. Schnalzlaute hervorbringen, schnalzen, (mit der Zunge, den Fingern); ploskal je z rokami, dleskal s prsti, Andr.; — mit der Hand, mit einer Ruthe schlagen, M.; — knacken, Z.
  74. dlẹtílọ, n. die Stemmaschine, Cig. (T.).
  75. dlétọ, n. das Stemmeisen, der Meißel; žlebasto d., der Hohlmeißel, Cig.; pilarsko d., der Raspelmeißel, Cig.; — das Schweifeisen der Schuhmacher, Cig.
  76. dljè, adv. = dalje, länger (o času), Dict., C., Mik., Kr.; kar dlje, to hujši, je länger desto schlechter, Krelj; kar dlje, tem huje, Levst. (Močv.); dlje časa, Žnid.; — weiter: ona dlje govori, Krelj.
  77. dnę́vən, -vna, adj. Tages-, Tag-; dnevna plača, das Diurnum, Cig.; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.).
  78. dnę̑vnica, f. das Taggeld: dnevnice, die Diäten, C., DZ.; — prim. dnevnina.
  79. dnę̑vnik, m. 1) pl. dnevniki, die Tagfalter, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) das Tagblatt, eine täglich erscheinende Zeitung, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) das Tagebuch, Mur., Cig., Jan., nk.; das Journal ("knjiga, v katero se zabeležki pišejo dan za dnevom"), Levst. (Nauk); stanovni d., das Etatsjournal, DZ.; — 4) = koledar, ogr.- C.
  80. dnę́vščina, f. 1) das Tagegeld, Cig., SlN.; — 2) die Arbeit, die ein Mann an einem Tage richtet, Cig.
  81. dnı̑čka, f. = lakotnica, teščina, die Dünnung des Körpers, ogr.- C.
  82. 2. dnína, f. 1) das Manneswerk (kolikor človek na dan storiti more), V.-Cig.; das Tagewerk: dnino opraviti, Ravn.; po dninah hoditi, tagewerken, Vrt.; — der Morgen (Juchart), V.-Cig.; — 2) der Taglohn, Mur., Cig., Jan., nk.; dati po desetici dnine, Ravn.; na dnine v službo stopiti, Vod. (Nov.); — das Tagegeld, das Diurnum, Cig., Jan., C., DZ., nk.; — die Diäten, Cig., Jan., nk.
  83. dnọ̀, I. n. der Boden; do dna izprazniti čašo; dno sita, der Haarsiebboden, Cig.; — die Grundplatte (pri tiskarjih), Cig.; — der Grund (des Meeres, Flusses, u. dgl.); ladja gre k dnu, das Schiff geht unter, Cig.; ni moči ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, auf den Grund stoßen, Cig.; — dolinsko dno, die Thalsohle, Cig. (T.); — das Fundament: iz dna hišo sezidati, von Grund aus aufmauern, Cig.; — die Sohle ( mont.), Cig.; — pren. iz dna, gründlich: deliti iz dna teoretično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, einer Sache auf den Grund kommen, etwas ergründen, Cig., C.; — II. praep. c. gen. am Grunde, dno potoka, Jan.- Mik. (V. Gr. IV. 254.).
  84. dò, * I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.- M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.- Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.- Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
  85. dǫ̑b, m. die Eiche; pos. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Erj. (Rok.).
  86. dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; ( prim. prevdobi, zufrüh, Met.- Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.- Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.- C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru- Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.- C.; — 2) die Art und Weise, ogr.- C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
  87. dobȃva, f. 1) das Erlangen, das Erhalten, C.; — 2) das Erlangte, C.; — 3) die Beschaffung, die Herbeischaffung, Cig. (T.), DZ.; dobava denarja, die Geldbeschaffung, dobava dokazil, die Herbeischaffung von Beweismitteln, DZ.; der Bezug, DZ.; (po hs.).
  88. dobávljati, -am, vb. impf. 1) erhalten, bekommen, C., Vest., jvzhŠt.; zdravila brezplačno d., Cv.; sam si kruh dobavlja, Fr.- C.; — prim. dobiti; — 2) herbeischaffen, liefern, Cig. (T.), nk.; — prim. dobaviti.
  89. dobȃvnica, f. die Bezugsnote, DZ.; — prim. dobaviti.
  90. dǫ́bəlj, -blja, adj. fähig, tauglich, Cig., C.; nesi dobelj vrat za soboj zapreti, bist (vor Faulheit) nicht imstande, Lašče- Erj. (Torb.); od pijanosti ni bil toliko dobelj, da bi šel v seno leč, Ig; d. za ženitev, heiratsfähig, Jan.
  91. dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik ( phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.- Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.- C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.
  92. dobíča, f. die Beute, Mur., Mik. (V. Gr. II. 172.).
  93. dobíčək, -čka, m. der Gewinn, der Profit; čisti d., der Reingewinn; za sramotnega dobička voljo, Dalm.; na dobičku biti, profitieren, im Vortheil sein; kakšen d. imaš od tega? was für einen Gewinn hast du davon? prvi dobiček ne gre v mošnjiček, (ali: gre pod kotliček), Npreg.- DSv.
  94. dobíti, -bǫ̑m, (-bǫ̑dem), -bím, vb. pf. bekommen; nikjer denarja ne morem d., ich kann nirgends ein Geld auftreiben; d. komu kaj, jemandem etwas verschaffen; službo d., einen Dienst bekommen; za ženo d., zur Frau bekommen; dobodi si modrega moža, Dalm.- C.; imam d., mein Guthaben beträgt; — gewinnen: jaz sem dobil, vi ste izgubili (pri igri); pravdo, stavo, bitvo d.; — v pest d., in seine Gewalt bekommen; deželo, trdnjavo d., erobern, C.; (mesto je dobito, Dalm.- C.); noč me je dobila, die Nacht hat mich überrascht, C.; — antreffen: dobiti koga doma; ni bilo dobiti zdravnika; — dobiti po glavi, einen Schlag aufs Haupt bekommen; česar je iskal, je dobil; sich zuziehen: bolezen d.; dobil ga je v glavo, er hat sich ein Räuschchen angetrunken; — dlako, lase, zobe d.
  95. dobitkovína, f. die Erwerbsteuer, Levst. (Nauk).
  96. dobı̑tva, f. = dobitev: die Erlangung; — der Gewinn; — die Erbschaft, C.; der Sieg, Cig.
  97. dobráti, -bérem, vb. pf. 1) die Weinlese beenden; Z.; dobrali smo, jvzhŠt.; — 2) zuende lesen, Cig.; — 3) zu dem Gesammelten das Fehlende hinzusammeln, Cig.
  98. dǫ̑brc, (dobrəc), -brca, m. der Apfelbaum, der gute Früchte trägt, Valj. (Rad).
  99. dobŕčav, adj. mit Masern behaftet, BlKr.
  100. dobrésti, -brédem, vb. pf. watend gelangen.

   6.755 6.855 6.955 7.055 7.155 7.255 7.355 7.455 7.555 7.655  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA