te (7.055-7.154)

7055. čúti, * čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.- Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
7056. čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče- Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
7057. čutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich, feinsinnig, Mur., Jan., Cig.; — gefühlvoll, Jan.; — 2) = 1. čuten 3), Cig., Jan., C.
7058. čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
7059. čȗtnost, f. 1) notranji pojavi, — katerih središče in vir so čuti, oziroma čutila, Lampe (D.); die Sinnlichkeit, Cig. (T.); — 2) čútnost, die Fühlbarkeit; — 3) = čutljivost 1), Cig., Jan.
7060. čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
7061. čuvȃjka, f. die Wächterin, Cig., Jan., M.
7062. čuvȃjnica, f. das Wächterhaus, DZ., SlN.
7063. čuvȃjski, adj. Wächter-, Wacht-.
7064. čuvȃjstvọ, n. der Hüterdienst, Levst. (Pril.).
7065. čúvanəc, -nca, m. der behütet, bewacht wird, LjZv.
7066. čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.- C.; grajski č., LjZv.
7067. čuvaríca, f. die Hüterin, die Wächterin, Cig., Jan.
7068. čuvárski, adj. Hüter-, Wächter-: plačilo čuvarsko, das Wachegeld, Cig.
7069. čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
7070. čuvı̑čək, -čka, m. eine Art Enzian (gentiana Asclepiadea), SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. hs. čvić, gentiana lutea, in slov. cvič.
7071. čȗvstvənost, f. das Gefühlsvermögen, die Gefühlsseite der Seele, Cig. (T.).
7072. čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
7073. čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.
7074. čvrstọ̑st, f. die Festigkeit; die Consistenz, Cig.; — die Rüstigkeit, die Tüchtigkeit, die Frische.
7075. 1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
7076. 2. dà, interj. (za imperativom) doch, denn: beži da! pojdi da! delaj da! vzhŠt., ogr.- C.; Prekrižaj da mati dete, Npes.-Vraz; — prim. daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der.
7077. dàc, dáca, m. die Abgabe, die Accise, die Verzehrungssteuer; colnarji so Rimljanov cole in dace kupovali, Dalm.; — prim. nem. der Tatz, it. dazio.
7078. dácija, f. die Abgabe, die Steuer, Guts., Jarn., Cig.; cesarju dacijo dajati, Schönl., Jap. (Prid.); Zdaj dacijo plačuje, Zdaj delavce ima, Npes.-K.; — der Zoll, Štrek.; — prim. dac.
7079. dáča, f. die Abgabe, die Steuer, Habd., Mur., Cig., Jan., Mik.; der Zoll, Habd., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
7080. dáčən, -čna, adj. Steuer-, Cig., Jan.
7081. dȃčnik, m. der Steuereinnehmer, C.
7082. dahovína, f. v pravljicah: kača od človeške matere rojena, Kras- Kres V. 212.
7083. dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
7084. dajȃtva, f. = dajatev, DZ.
7085. dajȃva, f. = dajatev, C.
7086. dàkle, conj. = torej, tedaj, Cig., nk.; — hs.
7087. dáleč, adv. weit, ferne; d. biti, d. iti, na d. skakati, Telov.; od daleč, von fern, aus der Ferne: od daleč koga spoznati; = iz daleč, Levst. (Zb. sp.); (iz daleča, Levst. [ LjZv.]); d. se motiš, du irrst sehr, Dol.
7088. dálečnji, adj. entfernt, Rez.- Baud.; d. pot, weiter Weg, weite Reise, dalečnji ljudje, Leute von ferneher, C., Z.; človek iz dalečnjega, C.
7089. dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
7090. daljȃva, f. die weite Entfernung, to še ni nikakršna daljava, das ist noch keine bedeutende Entfernung; die Ferne: v daljavi se vse manjše vidi; — die Entfernung, Cig. (T.).
7091. dȃlje, adv. compar. ad daleč; 1) weiter; dalje stanujem, dalje imam v cerkev, dalje vržem kamen, nego ti; — 2) weiter, fort; in tako dalje ( i. t. d., itd.), und so weiter; — 3) o času: länger; čim dalje, tem bolje, je länger, desto besser; d. časa ( compar. ad: dolgo časa): že dalje časa ga ni bilo videti, er war schon längere Zeit nicht zu sehen.
7092. daljemèr, -mę́ra, m. das Diastimeter, Cig. (T.).
7093. dáljən, -ljna, adj. weit, fern; iz daljnih dežel, Dalm.; v njeno poštenje je veroval tudi v spominu na njo iz daljnega, Jurč.; daljna pot, jvzhŠt.
7094. dȃlješnji, adj. der weitere, der entferntere, SlGor.- C.; ( opp. bližešnji).
7095. dȃljnji, adj. 1) weiter, entfernter: smo si daljnji, bližnji svoji, wir sind weitläufig, nahe verwandt, Cig.; — 2) weiter, weiter folgend: odlog dati k daljnjemu živenju, Kast. (N. c.); daljnje postopanje, das weitere Verfahren, DZ.; po daljnjem premišljevanju se mi zdi, nach weiterem Nachdenken, Cv.
7096. daljnoglèd, -glę́da, m. das Teleskop, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
7097. daljnoglę́dən, -dna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
7098. daljnopìs, -písa, m. der Telegraph, Cig., Jan.
7099. daljnopísən, -sna, adj. Telegraphen-, telegraphisch, Cig., Jan.
7100. daljnopı̑sje, n. die Telegraphie, Cig., Jan.
7101. dȃljši, adj. compar. ad dalek, dolg; weiter; daljša pot; länger; dnevi so že daljši.
7102. dȃljšnji, adj. der weitere: prosti bodo vsakega daljšnjega davka, sollen nicht weiter besteuert werden, DZ.; v daljšnjo porabo, DZ.
7103. dȃmnik, m. der Damenstein beim Damenspiel, Cig.
7104. dȃmski, adj. Damen-, Cig., nk.; damski kamen, der Damenstein im Damenspiel, Cig.
7105. dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
7106. dánəs, adv. heute; dan danes, heutzutage; danes teden, heute über acht Tage; — prim. denes.
7107. 1. daníca, f. der Morgenstern.
7108. dánje, * n. 1) die Gabe, Cig.; — 2) die Steuer, C.
7109. dȃnjščak, m. 1) der zehentfreie Grundhold, Mur., Jan., C., Z.; — 2) der zehentfreie Grund, ein zehentfreier Weingarten, Mur., Št.- C.
7110. dȃr, dȃra, darȗ, m. 1) die Gabe; d. božji, die Gottesgabe; das Geschenk; ne odlašaj dati daru potrebnemu, Dalm.; kralju je bila darove nositi šega, Ravn.; v dar dati, schenken; v dar dobiti, zum Geschenk bekommen; dari brati, betteln, Jan.; k daru zvati, zur Abgabe von Geschenken einladen (bei Hochzeiten): godci začnejo k daru zvati, BlKr.; — 2) das Opfer; Kajna Bog in njegovega daru kar ne pogleda, Ravn.; pitni dar, das Trankopfer; Dari opravit bog'nji po navadi Prinese Črtomira lahka ladja, Preš.; — 3) die Gabe, die Fähigkeit; d. proroštva, die Prophetengabe, Cig.; dar besede, die Gabe des Vortrags, Cig. (T.).
7111. dȃrba, f. = daritev, Slom.- C.
7112. daríšče, n. die Opferstätte, Cig., C.
7113. darovalíšče, n. die Opferstätte, C.
7114. darováti, -ȗjem, vb. impf. 1) spenden, schenken; d. komu kaj; beschenken, d. koga s čim: tu so otroci, s katerimi je Bog tvojega hlapca daroval, Dalm.; Prečudno si me daroval, stara cerkvena pesem ( rok.); s tem nas je Jezus daroval, Kast. (N. c.); d. mašnika, Jsvkr.; Bog te z dobrotami daruje, Bas.; pirhe posebno čislajo ter se z njimi darujejo, Navr. (Let.); — 2) opfern, aufopfern, hingeben: Abel mu daruje prve mladiče svoje črede, Ravn.; svoje življenje za koga d., Cig.
7115. darovȃvka, f. 1) die Spenderin, die Geschenkgeberin; — 2) die Opferpriesterin, Cig.
7116. darovítost, f. 1) die Freigebigkeit, Mur.; — 2) die Begabung, Cig. (T.), nk.; d. učiteljska, die Lehrgabe, DZ.
7117. darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.- Svet. (Rok.), vzhŠt.- C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.
7118. darovnína, f. der Opfergang bei kirchlichen Feierlichkeiten, Slom.
7119. dáska, f. die Steinplatte, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. deska.
7120. dáskast, adj. plattenförmig: d. kamen, ein Gestein mit plattenförmiger Structur, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
7121. dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
7122. dávčən, -čna, adj. Steuer-; davčni urad, das Steueramt, davčna občina, die Steuergemeinde, Levst. (Nauk), nk.
7123. dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
7124. dávi, adv. heute früh.
7125. davíca, * f. die häutige Bräune (angina), Mur., Cig., Jan., C., nk.; tudi: die Diphteritis, nk.
7126. dávišnji, adj. von heute früh: davišnje mleko, Cig., Jan., M., Št.; od davišnjega jutra, von heute früh, Mik.
7127. dávkar, -rja, m. der Steuereinnehmer.
7128. dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.- Valj. (Rad).
7129. davkarı̑ja, f. das Steueramt; pogl. davčni urad.
7130. dávkarski, adj. Steueramts-: d. uradnik, nk.
7131. dávkarstvọ, n. die Steuereinhebung, das Steuersystem, Cig., Jan.
7132. davkovȃnje, n. die Steuerleistung, Cig. (T.).
7133. davkováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Steuernzahlen zu thun haben, Z.
7134. dávkovəc, -vca, m. der Steuerträger, der Steuerpflichtige, Cig. (T.), DZ.
7135. dávkovstvọ, n. das Steuerwesen, das Steuersystem, Cig. (T.), DZ.
7136. davnína, f. das graue Alterthum, Cig. (T.).
7137. dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.
7138. dávščina, f. die Abgabe, Jan., Cig. (T.); javna davščina, DZ.; po davščine (Giebigkeiten) so hodili grajski župani in pisarji, LjZv.
7139. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) ^*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
7140. debelíca, f. 1) o debelem sadju: neka črešnja, Rihenberk- Erj. (Torb.); neka smokva, Slap pri Ipavi- Erj. (Torb.); neka sliva, C.; — 2) = debela zemlja, ( opp. tenčica) Krn- Erj. (Torb.).
7141. debelíti, -ím, vb. impf. 1) dick machen, feist machen, mästen; d. se, dick werden: živina se debeli, wird fett, feist; — 2) ( math.) Einheiten einer niedereren Benennung auf Einheiten höherer Benennung bringen, reducieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — naglaša se tudi: debę́liti, Polj.
7142. debeljénje, n. 1) das Mästen, Cig.; — 2) das Reducieren, Cel. (Ar.).
7143. debę̑łka, f. 1) dickes, fettes Weib, Z.; — die Mastkuh, Polj.; — 2) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.); — 3) = debelača, Navr. (Let.).
7144. debeloglȃvka, f. 1) die Großköpfige, Cig.; — 2) der Großkopf, der Schwammspinner (liparis dispar), Nov.; — die Raupe des Großkopfes, C.; — 3) mravlja debeloglavka, die großköpfige Zug- oder Visitenameise (atta cephalotes), Erj. (Ž.).
7145. debelokǫ̑žəc, -žca, m. der Dickhäuter ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
7146. debelorìt, -ríta, adj. mit großen Hinterbacken, M.
7147. debelorı̑tnik, m. ein Mann mit großen Hinterbacken, Notr.- M.
7148. debelúh, m. feiste Person, der Dickwanst.
7149. dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf ( geogr.), Jes.; — der Wortstamm ( gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
7150. deblomèr, -mę́ra, m. das Dendrometer, Cig. (T.).
7151. déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.- C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.
7152. decę́mbər, -bra, m. 1) der Monat December; — 2) neka ženska obleka: d. je bil kakor suknja dolg, segal je do kolen in je imel žolte "žnure" vse po sebi, Središče- Pjk. (Črt.).
7153. decimālən, -lna, adj. Decimal-, Cig. (T.); decimalno število, Cel. (Ar.).
7154. dẹ́čla, f. 1) das Mädchen, Mur., Cig., Jan., Boh., Štrek., Gor., Kor.; poiščimo dečlo, katera je še devica, Dalm.; dečle pri preslici, Trub.; die Jungfrau, Meg.; — 2) = punčica v očesu, C.

   6.555 6.655 6.755 6.855 6.955 7.055 7.155 7.255 7.355 7.455  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani