te (655-754)

655. arhitēkt, m. der Baukünstler, der Architekt.
656. arhitektūra, f. die Architektur.
657. asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
658. astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).
659. asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.
660. ȃte, -eta, m. = ata, Dol.
661. ateīst, m. bogotaj, der Atheist, Cig., nk.
662. ateīzəm, -zma, m. der Atheismus, Cig., nk.
663. ȃtej, m. = ata, Mur., Cig., Jan., Št., Kor.
664. ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.- Valj. (Rad).
665. bankētən, -tna, adj. Bankett-: banketno vino, nk.
666. bárhantən, adj. Barchent-.
667. baromētər, -tra, m. das Barometer; dvokraki b., das Heberbarometer, Sen. (Fiz.).
668. bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
669. bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
670. bátəl, -tla, m. = čoln, Dalm.; — prim. it. battello.
671. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
672. baterı̑jski, adj. Batterie-.
673. bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Čemšenik ( Gor.).
674. batrı̑telj, m. der Aufmunterer, kajk.- Valj. (Rad).
675. batrivı̑telj, m. der Tröster, ogr.- M.
676. batrivı̑teljica, f. die Trösterin, ogr.- M.
677. bẹgótən, -tna, adj. flüchtig, Jan.; Begoten smo neba oblak, Greg.
678. behȇte, f. košate, bele breguše, C., vzhŠt.- Zora.
679. bẹlı̑təv, -tve, f. das Weißen; — das Bleichen.
680. bẹlocvẹ́tən, -tna, adj. weißblühend, Cig.
681. bẹlolístən, -stna, adj. = belolist: belolistna roža, Dict.
682. bẹlopółtən, -tna, adj. von weißem Teint, nk.
683. bẹloprstę̑n, adj. beloprstena posoda, das Steingut, DZ.
684. bẹlorı̑təc, -tca, m. neki čmrlj, Št. Vid pri Ljub.
685. besẹdı̑təv, -tve, f. der Vortrag, die Declamation: lepa b., Cig. (T.).
686. besẹdotvorı̑təv, -tve, f. die Wortbildung, Šuman (Slovn.).
687. bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno- Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno- Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.- Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).
688. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
689. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
690. betegováti, -ȗjem, vb. impf. betežen biti, Mur.
691. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
692. bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.- Erj. (Torb.).
693. bȇtəv, -tve, f. = betva, betvo, eine Kleinigkeit, Št.; — prim. bitev.
694. bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.
695. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
696. betę́žast, adj. = betežen, M.
697. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
698. betežljìv, -íva, adj. = betežen, Mur.
699. betežljívost, f. = betežnost, Mur.
700. betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.
701. betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
702. betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.
703. bibliotēčən, -čna, adj. = knjižničen, Cig.
704. bibliotēka, f. = knjižnica, Cig., Jan., nk.
705. bibliotekár, -árja, m. = knjižničar, Cig., nk.
706. bı̑nkoštən, -tna, adj. Pfingst-; binkoštna nedelja.
707. bístər, -stra, adj. 1) schnell, munter sich bewegend; b. konj, ein feuriges, schnelles Pferd; bistra voda, ein schnell fließendes Wasser; — bistro oko, ein munteres, lebhaftes Auge; bistro gledati, einen lebhaften Blick haben; — 2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi pojem čistosti: klar, hell; b. potok; vino bistro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor steklo, glashell, Cig.; — bistra glava, ein heller Kopf; b. um, scharfer durchdringender Verstand.
708. bistrolẹ́tən, -tna, adj. schnell fliegend, Bes.
709. 1. bı̑tək, -tka, m. der Schlag, Mur.; urni b., das Schlagen der Uhr, Danj. (Posv. p.).
710. 2. bı̑tək, -tka, m. die Existenz, Cig. (T.); narod se zaveda svojega bitka in žitka, SlN.; tukaj mi ni bitka, Z.
711. 1. bı̑tən, -tna, adj. Schlacht-, Kampf-, Cig., Jan.
712. 2. bítən, -tna, adj. 1) wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; bitno razlikovati se od česa, Zv.; — češ.
713. 1. bı̑təv, -tve, f. = bitva, Cig.
714. 2. bitə̀v, -tvȇ, f. = betev, betvo, eine Kleinigkeit: vzemi to bitev ("bìtev") daru, Ravn.; Izak se bitve ne brani, Ravn.
715. bivȃtelj, m. = prebivavec, C., Zora, Let.
716. bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.
717. blagodȃtən, -tna, adj. segensreich: blagodatna žetva, C.
718. blagohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, wohlgeneigt, nk.
719. blagoslovı̑telj, m. der Segnende, C.
720. blagọ̑stən, -stna, adj. glückselig, Mur., C.
721. blagovẹ́stən, -stna, adj. evangelisch, Jan.; Evangelien-, blagovestna knjiga, das Evangelienbuch, Raič ( Let.).
722. blagovítən, -tna, adj. = blagovit, Cig., C.
723. blȃtən, -tna, adj. kothig, schlammig; blatno je, es ist kothig; ves b., ganz mit Koth beschmutzt.
724. bláznostən, -tna, adj. Wahnsinns-: blaznostne ideje, Let.
725. blažı̑telj, m. der Seligmacher, Jan.
726. blažı̑teljica, f. die Beglückerin, Zora.
727. blebȇtəc, -tca, m. das Plappermaul, die Klatsche, Cig., Jan.
728. blẹskótən, -tna, adj. funkelnd, schimmernd, Vrt., Let.
729. bləstẹ́ti, -ím, vb. impf. = bleščati, nk.; — stsl. blьstêti.
730. bliskótən, -tna, adj. = bleskoten, Jan., Bes.
731. bobəntẹ́ti, -tím, vb. impf. dröhnen, Jan.; Kaj po strehi bobenti? Npes.- Glas.
732. bobótəc, -tca, m. = škrobotec, der Klappertopf (rhinanthus), C.
733. bogatəc, -tca, m. der Reiche.
734. bogȃtej, m. = bogatin, bogatec, Jarn.
735. bogatẹ̑nje, n. das Reichwerden.
736. bogatẹ́ti, -ím, vb. impf. reich werden.
737. bogočástən, -tna, adj. Gott ehrend, Cig.; b. dar, Burg.; gottesdienstlich, Jan.
738. bogoklę́tən, -tna, adj. gotteslästerlich, nk.
739. bohótən, -tna, adj. üppig; bohotno rasti, emporwuchern; b. polje, -tni travniki, M., C.; bohotno bilje, C.; bohotno perje, Cv.
740. bohotẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig sein, strotzen, Jan.
741. bohtẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig wachsen, vzhŠt.
742. bolẹ̑stən, -tna, adj. schmerzlich, schmerzhaft, Mur., Jan., C., nk.; bolestna vest, C.
743. borı̑telj, m. der Kämpfer, der Wettkämpfer, Cig., nk.
744. borı̑təv, -tve, f. der Kampf, der Wettkampf, das Ringen, das Fechten, Jan., nk.
745. bosopę̑təc, -tca, m. der Barfüßer, Z., Zv.
746. bǫ́ter, -tra, m. der Pathe; komu za botra biti (iti), bei jemandem Pathenstelle vertreten; krstni b., der Taufpathe; birmski b., der Firmpathe; — prim. stsl. kъmotrъ iz lat. compater, Mik. (Et.).
747. božjȃstən, -tna, adj. fallsüchtig, epileptisch; b. otrok.
748. božjepǫ́tən, -tna, adj. Pilger-, Wallfahrts-, Jan., nk.
749. bradȃtəc, -tca, m. der Großbart, Valj. (Rad).
750. bradatę́ti, -ím, vb. impf. den Bart bekommen, Habd.- Mik.
751. branı̑telj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
752. branı̑teljica, f. die Schützerin, C.
753. branı̑teljstvọ, n. der Wehrstand, Let.
754. branı̑təv, -tve, f. die Vertheidigung, die Beschützung, Cig., Jan.

   155 255 355 455 555 655 755 855 955 1.055  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani