Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (6.455-6.554)

  1. brusár, -rja, m. 1) der Schleifsteinhändler, Cig.; — 2) der Schleifer, Mur., Cig., Jan.
  2. brusárnica, f. die Schleiferei, die Schleiferwerkstätte, Cig.
  3. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
  4. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
  5. brusı̑łnica, f. die Schleiferwerkstätte, Cig.; — die Schleifmühle, Jan.
  6. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
  7. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
  8. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
  9. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  10. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
  11. brȗzga, f. = brozga, der mit Koth vermischte, aufthauende Schnee auf den Straßen, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  12. bȓv, -ı̑, f. 1) der Steg; — 2) die Ruderbank, C.
  13. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
  14. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
  15. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
  16. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
  17. brzojàv, -jáva, m. der Telegraph, h. t.- Cig. (T.), nk.
  18. brzojávən, -vna, adj. telegraphisch, nk.
  19. brzojáviti, -im, vb. pf. telegraphieren, nk.
  20. brzojȃvka, f. die telegraphische Depesche, nk.
  21. brzojȃvstvọ, n. die Telegraphie, nk.
  22. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
  23. brzopìs, -ísa, m. die Schnellschrift, die Schnellschreibekunst, Cig., Jan.; die Stenographie, Cig. (T.).
  24. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
  25. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
  26. bȓže, adv. compar. od brzo; schneller, geschwinder, Habd., C., Krelj; kar najbrže, ehestens, Cig.; — najbrže, höchstwahrscheinlich, Cig.
  27. bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" ( nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.
  28. bržǫ̑la, f. der Rostbraten; tudi pl. bržole; — prim. bav. brisolen, Mik. (Et.); it. braciuola, der Rostbraten.
  29. 1. búbati, -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
  30. bȗc, interj. buc, buc! (v otročjem govoru, označuje zbadanje).
  31. bȗcati, -am, vb. impf. stechen, (v otročjem govoru): voli se bucajo, M.
  32. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
  33. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
  34. bȗckati, -am, vb. impf. sticheln, stechen; — prim. bucati.
  35. búcniti, bȗcnem, vb. pf. stechen (v otročjem govoru), Cig.
  36. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
  37. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati *; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
  38. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
  39. bučevína, f. das Kürbiskraut, die Kürbisblätter, Jan., C.
  40. 1. bȗd, m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.- Valj. (Rad).
  41. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  42. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  43. budíłən, -łna, adj. weckend, aufmunternd, Cig., Jan., nk.
  44. budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
  45. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
  46. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
  47. budláti, -ȃm, vb. füllen ( z. B. Braten, Würste) Jan., Vod. (Izb. sp.).
  48. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  49. budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger ( phys.), Cig. (T.).
  50. búdnost, f. die Wachsamkeit, Mur., Cig.; die Munterkeit, Cig., Jan.
  51. bȗh, interj. Nachahmung eines dem Worte ähnlichen Schalles, Cig.; buh v pekel! SlN.
  52. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
  53. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
  54. bȗhta, f. ein Weib mit aufgedunsenem Gesichte, C.
  55. bukáč, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Jan., Erj. (Ž.).
  56. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
  57. búkovəc, -vca, m. schlechter Wein, Notr.
  58. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
  59. bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
  60. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  61. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  62. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  63. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  64. bȗlnik, m. 1) = bulnica, C.; — 2) der Stechapfel, C.
  65. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  66. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  67. búnjast, adj. aufgedunsen, V.-Cig.; bunjast človek, ein bausbäckiger, dicker und fetter Mensch, Cig., C.
  68. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
  69. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  70. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  71. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  72. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  73. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  74. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Soška dol.- Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
  75. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
  76. 1. bȗrka, f. der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Jan., C., Danj.- Mik.
  77. 1. búrkati, bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.- Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. buriti.
  78. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
  79. bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.
  80. bȗrnica, f. der Fregattenvogel (tachypetes), Erj. (Ž.).
  81. bȗrnič, m. die Fensterhaspe, Cig.
  82. bȗrnik, m. 1) die Haspe bei Thüren und Fensterladen, in welche der Riegel geschoben wird, V.-Cig., C., Rib.; — 2) der Kloben, die Schere bei einer Wage, das Wagegericht, V.-Cig.
  83. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
  84. búsija, f. der Hinterhalt, Dict.; Jerobeam je storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, Dalm.; — iz tur. pusu, Mik. (Et.).
  85. bȗsk, interj. plump! C.
  86. busōla, f. neka priprava z magnetno iglo, die Boussole: tangentna b., die Tangentenboussole ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  87. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
  88. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
  89. bȗškast, adj. voll Contusionen: tako ga je otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil, Glas.
  90. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
  91. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
  92. bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
  93. bútiti, bȗtim, vb. pf. 1) stark anstoßen; v steno b.; na tla b., wuchtig fallen; stürzen: med sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, plötzlich fiel es ihm ein, LjZv.; — 2) unsanft stoßen oder werfen: na tla butiti koga.
  94. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  95. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
  96. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
  97. cáca, f. der Kleister, die Pappe, Guts., Št.- Valj. (Rad).
  98. cácati, -am, vb. impf. 1) kleistern, schmieren, Guts., Mur.; — 2) verzärteln: svoje telo c., ogr.- C.
  99. cácavən, -vna, adj. verzärtelt, empfindlich, ogr.- C.
  100. cácavnost, f. die Verzärtelung, die Weichlichkeit, ogr.- C.

   5.955 6.055 6.155 6.255 6.355 6.455 6.555 6.655 6.755 6.855  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA