te (6.255-6.354)

6255. bǫ́triti se, -im se, vb. impf. in das Pathenverhältnis treten, Jan.
6256. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan- Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
6257. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
6258. božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
6259. božjerǫ̑pnik, m. der Gottesräuber, Let.
6260. bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
6261. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
6262. bradati, -am, vb. impf. jemanden mit dem Barte reiben, Cig.
6263. bradatíca, f. die Bartaxt, breite Axt, Jan.
6264. bradavíca, f. die Warze; bradavice imeti na rokah; — sesna b. (na sesku), die Brustwarze, Cig.; — ostrovasta b., die umwallte Papille, Erj. (Som.).
6265. brȃdlja, f. die breite Zimmerhacke, die Bartaxt, Cig., Jan., Mik.
6266. bradníca, f. die Hellebarte, V.-Cig.
6267. bradovánjica, f. "kolač, vežoč gredelj in kolca; pleten je od dobrovitovih trt", Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.); — prim. bradovatnica.
6268. brádovəc, -vca, m. die Bartflechte (usnea barbata), Jan., Tuš. (R.).
6269. bradǫ̑vje, n. coll. die Baumflechte (usnea), M., Z.
6270. brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr ( prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.
6271. brȃmbnik, m. = branitelj, C.
6272. bramīn, m. ein Priester des Brahma, der Brahmine.
6273. brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.- Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
6274. brȃn, -ı̑, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.- Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
6275. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
6276. brȃnək, -nka, m. die Falte, C., Z.; — prim. branja.
6277. branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
6278. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
6279. branı̑tva, f. = branitev.
6280. branı̑tvọ, n. = branitev, Habd.- Mik.
6281. brȃnja, f. die Falte, Cig., Jan., Mik.; — prim. nabrati.
6282. bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
6283. branovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. das Querholz, woran die Stränge befestigt werden, das Wagendrittel, Cig., C., Mik., vzhŠt.
6284. bránščice, f. pl. der Eggenschlitten, C.
6285. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
6286. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
6287. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
6288. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
6289. brátiti se, brȃtim se, vb. impf. sich verbrüdern, Bruderschaft schließen; gorje mu, pri katerem se mačke in miši bratijo, Npreg.- Jan. (Slovn.).
6290. bratrána, f. 1) des Bruders Tochter, C.; — 2) die Cousine, Cig., Jan.
6291. brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
6292. brȃtrc, m. dem. brater: = bratec, Jan., Ahac., Rož. ( Kor.).
6293. brȃtrič, m. 1) = bratec, C.; — 2) = bratič, Muršec- C.
6294. brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.- Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini- Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.
6295. 2. brȃvəc, -vca, m. der Leser; pogl. čitatelj.
6296. 2. brȃvka, f. die Leserin; pogl. čitateljica.
6297. brávski, adj. 1) Schöpsen-, M., Notr.; — 2) Schweine-, C.; bravsko meso, vzhŠt.; — 3) bravska jed, eine Fleischspeise, bravski žganci, mit Speck abgemachter Sterz, C.
6298. brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
6299. brazdáč, m. 1) der Sudler, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zottenreißer, M.
6300. 2. brazdáti, -ȃm, vb. impf. 1) in einer Flüssigkeit herumwühlen: po vodi z rokami b., Št., Dol.; — sudeln, unreinlich mit einer Sache umgehen, Cig., Jan., Dol., Št.; — že zopet brazda = dežuje, jvzhŠt.; — 2) trans. posodo b., unreinlich mit dem Geschirr umgehen, es beschmutzen, C., M., Bes., BlKr.; — 3) hudeln, pfuschen, Jan., C.; — 4) Zotten reißen, Ungebürliches, Ungereimtes reden, Št., Dol.
6301. brbọ̑nəc, -nca, m. "bradavica ali izrastek na nosu", die Papille, Erj. (Torb.); — prim. brbunec.
6302. brbòt, -óta, m. 1) das Brodeln, C.; — 2) das Stottern, das Stammeln, Mik.; — das Geplauder, Medv.- M.
6303. brbotálọ, n. 1) der Stotterer, M.; — 2) der Plauderer, M.
6304. brbȗnček, -čka, m. dem. brbunek; 1) das im Wasser aufsteigende Luftbläschen, Cig.; — 2) die Pustel, Štrek.
6305. brbȗnəc, -nca, m. mozolec na obrazu, C.; die Pustel, Štrek.
6306. brbȗnək, -nka, m. die aufsteigende Wasserblase, Cig., C., Valj. (Rad).
6307. brbȗnkati, -am, vb. impf. Laute von sich geben, wie beim Aufsteigen von Wasserblasen, Mur., Cig., C.
6308. brbúnkniti, brbȗnknem, vb. pf. einen Laut von sich geben wie beim Aufsteigen einer Wasserblase, M.
6309. brbúta, f. die Sirpen (Molken) von der Buttermilch nach geschiedenem Käse, V.-Cig.
6310. brbútiti, -ȗtim, vb. pf. = telebiti: stoßen, na tla b. koga, Jsvkr., GBrda.
6311. bȓc, m. der Stoß mit dem Fuße, M.; — der Stoß mit gespanntem Finger, der Schneller, der Stieber, Cig.
6312. bŕdiga, f. neka psovka, C., Sv. Peter pri Mariboru- Pjk. (Črt.); — prim. berdiga.
6313. bȓdnik, m. ein vorspringender Stein, C.
6314. bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
6315. brebír, -rja, m. der Schotter, Cig., Jan., C., Levst. (Cest.).
6316. brebiríšče, n. das Steingerölle, C.; der Schotterhaufen, Levst. (Cest.), Nov.
6317. brebírnast, adj. schotterig, Rib.- Mik.
6318. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer- Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
6319. bredénje, n. das Waten.
6320. brȇdnja, f. das Waten, Cig.
6321. bredúsati, -am, vb. impf. im Kothe waten, C.
6322. brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).
6323. brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.- Valj. (Rad).
6324. bregę́še, f. pl. = brageše, die Hosen, Meg., Alas., Dalm., vzhŠt.; die ungefärbten Linnenhosen, die Unterhosen, Mur., Cig., Jan.; spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, BlKr.; — prim. brageše.
6325. brẹ́gniti, brẹ̑gnem, vb. pf. aufleuchten: solnce bregne skozi oblake, Trst. (Let.); — prim. breckati se, brezeti.
6326. brẹgovı̑t, adj. 1) küstenreich, Cig. (T.); — 2) bergig, Jan.
6327. brę́ha, f. der Keuchhusten, C.
6328. brę́hati, brę́ham, brę́šem, vb. impf. keuchend husten; tudi: breháti, -ȃm, Rož.- Kres.
6329. brehàv, -áva, adj. hüstelnd, C.
6330. brehȃvəc, -vca, m. človek, kateri vedno breha in kašlja, Čemšenik ( Gor.).
6331. brehútati, -tam, -čem, vb. impf. husten, ( pos. o konjih), C.
6332. 1. brèk, -éka, m. der Jagdhund, C., Sv. Peter (Notr.), Erj. (Torb.); — iz it. bracco.
6333. brę́kanica, f. die Garteneberesche (sorbus domestica), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.).
6334. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
6335. bremenàt, * -áta, adj. 1) lastend, schwer: bremenata teža, C.; — 2) schwanger: bremenata razuzdanka, Levst. ( LjZv.).
6336. bremę̑nski, * adj. Lasten-: b. list, das Lastenblatt, DZ.; bremenska pravica, das Lastrecht, Cig.
6337. bremę̑nstvọ, * n. der Lastenstand: staro b., DZ.
6338. brę̑ncati, -am, vb. impf. die Feuerglocke läuten, C., GBrda; — prim. brenkati.
6339. 1. brę́ncəlj, -clja, m. koš, v katerem nosijo listje, seno itd., Kojsko ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — kor. brenk-, bręk-, schwellen, Erj. (Torb.).
6340. 1. brènk, brę́nka, m. der Saitenklang, der Klimperlaut; — das Geklirre: brenk oklopov svetlih, Levst. (Zb. sp.).
6341. brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.- Valj. (Rad).
6342. brę̑nkanje, n. das Anschlagen von Saiten, das Geklimper.
6343. brę̑nkati, -am, vb. impf. 1) Saiten anschlagen, auf einem Saiteninstrument spielen; na citre b., Cig.; klimpern, Cig.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z., Gor.
6344. brenkljȃnje, n. das Saitenspiel, das Geklimper, Jan.
6345. brenkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ein Saiteninstrument spielen, klimpern, Jarn., Jan.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z.; — 3) brę́nkljati, = klenkati, zvončkati, GBrda.
6346. brę́nkniti, brę̑nknem, vb. pf. einen Saitenton oder einen klirrenden Ton hervorbringen oder von sich geben, Jarn., Z.; ob sabljo brenkniti, Let.
6347. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
6348. brentáč, m. 1) der Buttenträger, C., Dol.; — 2) = brenta, Ip.- Mik.; kleine Butte, C.; majhna, lesena posoda, taka kakor golida, samo da nima luknje v uhu, Kras- Erj. (Torb.).
6349. brentáča, f. die Butte, Cig.
6350. brentáčiti, -ȃčim, vb. impf. Buttenträger sein (in der Weinlese), Dol.
6351. brentár, -rja, m. der Buttenträger (in der Weinlese), Cig., Št.; brę̑ntar, Dol.
6352. brę̑ntica, f. dem. brenta; kleine Butte.
6353. brentnják, m. das Buttengestell, C.
6354. brésa, f. živa bresa, der feiste Donnerstag, Pivka- Cig., C., Gor.- Erj. (Torb.); kos mesa pa bokal vina, pa je živa bresa, Z.; — iz it. giovedi grasso, Erj. (Torb.)  Let. 1880, 215.

   5.755 5.855 5.955 6.055 6.155 6.255 6.355 6.455 6.555 6.655  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani