te (601-700)

601. tę̑žəc, -žca, m. der Schwerspat, der Baryt, Bleiw.- Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
602. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
603. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
604. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
605. tę́ževəc, -vca, m. = težec, Cig.
606. teževı̑t, adj. von bedeutendem Gewicht, Levst. (Zb. sp.).
607. težílọ, n. die Beschwerung, Cig.; — das Gewicht, Jan.; z. B. das Uhrgewicht, M.
608. težína, f. 1) die Schwere, Guts.- Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — das Schrot (der Münzen), Cig. (T.); — 2) der Ballast, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Schwierigkeit, ogr.- C.
609. težíšče, n. der Schwerpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
610. težíščən, -ščna, adj. Schwerpunkt-: težı̑ščna ravnina ali ploskev, die Schwerebene, Cig. (T.).
611. težı̑ščnica, f. die Schwerlinie, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
612. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
613. tę̑žje, n. das Gewicht, Jan.; — der Ballast, Jan.
614. tę̑žka, f. neki del ključanice, ogr.- Valj. (Rad).
615. tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
616. težkóba, f. die Bedrängnis, Jan.; — die Mühsamkeit, Cig.
617. težkǫ̑ča, f. die Schwere, Mur.; — die Schwierigkeit, die Beschwerde, Dict., Mur., C., Mik., Dalm., nk.
618. težkǫ̑čən, -čna, adj. schwierig, beschwerlich, Mur.
619. težkohǫ́dən, -dna, adj. schwerfüßig, Jan.
620. težkojẹ̑dnica, f. neka hruška, C., Št.- Valj. (Rad).
621. težkokŕvən, -vna, adj. schwerblütig, melancholisch, Cig. (T.), M.
622. težkokŕvnost, f. die Schwerblütigkeit, Cig.
623. tę̑žkoma, adv. schwer, Jan.
624. težkomı̑səlje, n. die Schwermuth, Cig. (T.).
625. težkomı̑səłn, -səłna, adj. schwermüthig, melancholisch, Jan.
626. težkomı̑səłnost, f. die Schwermuth, die Melancholie, Cig., Jan.
627. težkomǫ́čən, -čna, adj. schwer urinierend, Hip.- C.
628. težkonòg, -nǫ́ga, adj. schwerfüßig, schwerfällig, Mik.
629. težkoplávən, -vna, adj. = težkotopen, Jan. (H.).
630. težkosẹ̑vnat, adj. schwer zu besäen, C.
631. težkosǫ́pən, -pna, adj. schwer athmend, Hip.- C.
632. težkọ̑st, f. die Schwere; — die Schwierigkeit.
633. težkóta, f. die Schwere; — die Schwierigkeit, die Beschwerde.
634. težkótən, -tna, adj. schwer; — schwierig, beschwerlich.
635. težkotǫ́pən, -pna, adj. strengflüssig, Jan. (H.).
636. težkovídən, -dna, adj. übersichtig, Žnid.
637. težljìv, -íva, adj. beschwerlich, Cig.
638. tę̑žnica, f. (črta) t., die Schwerlinie, Cig., Jan.
639. težnína, f. težnine, die Ponderabilien, Cig. (T.).
640. tę̑žnja, f. die Bestrebung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
641. tę́žnost, f. 1) die Schwierigkeit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwerkraft, die Gravitation, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
642. ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
643. absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
644. abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
645. advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
646. alabāstər, -stra, m. der Alabaster.
647. aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
648. andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.
649. apnovítən, -tna, adj. = apnovı̑t, Jan.
650. apǫ̑stelj, -telja, ( nav. -teljna), m., pogl. apostol.
651. apotę̑ka, f. die Apotheke; — prim. lekarnica.
652. apotę̑kar, -rja, m. der Apotheker; — prim. lekarničar.
653. apotę̑karica, f. 1) die Apothekerin; — 2) eine Art Birne, (tudi: mohorica), C.
654. areomētər, ** -tra, m. das Araeometer; — prim. gostomer.
655. arhitēkt, m. der Baukünstler, der Architekt.
656. arhitektūra, f. die Architektur.
657. asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
658. astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).
659. asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.
660. ȃte, -eta, m. = ata, Dol.
661. ateīst, m. bogotaj, der Atheist, Cig., nk.
662. ateīzəm, -zma, m. der Atheismus, Cig., nk.
663. ȃtej, m. = ata, Mur., Cig., Jan., Št., Kor.
664. ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.- Valj. (Rad).
665. bankētən, -tna, adj. Bankett-: banketno vino, nk.
666. bárhantən, adj. Barchent-.
667. baromētər, -tra, m. das Barometer; dvokraki b., das Heberbarometer, Sen. (Fiz.).
668. bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
669. bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
670. bátəl, -tla, m. = čoln, Dalm.; — prim. it. battello.
671. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
672. baterı̑jski, adj. Batterie-.
673. bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Čemšenik ( Gor.).
674. batrı̑telj, m. der Aufmunterer, kajk.- Valj. (Rad).
675. batrivı̑telj, m. der Tröster, ogr.- M.
676. batrivı̑teljica, f. die Trösterin, ogr.- M.
677. bẹgótən, -tna, adj. flüchtig, Jan.; Begoten smo neba oblak, Greg.
678. behȇte, f. košate, bele breguše, C., vzhŠt.- Zora.
679. bẹlı̑təv, -tve, f. das Weißen; — das Bleichen.
680. bẹlocvẹ́tən, -tna, adj. weißblühend, Cig.
681. bẹlolístən, -stna, adj. = belolist: belolistna roža, Dict.
682. bẹlopółtən, -tna, adj. von weißem Teint, nk.
683. bẹloprstę̑n, adj. beloprstena posoda, das Steingut, DZ.
684. bẹlorı̑təc, -tca, m. neki čmrlj, Št. Vid pri Ljub.
685. besẹdı̑təv, -tve, f. der Vortrag, die Declamation: lepa b., Cig. (T.).
686. besẹdotvorı̑təv, -tve, f. die Wortbildung, Šuman (Slovn.).
687. bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno- Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno- Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.- Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).
688. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
689. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
690. betegováti, -ȗjem, vb. impf. betežen biti, Mur.
691. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
692. bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.- Erj. (Torb.).
693. bȇtəv, -tve, f. = betva, betvo, eine Kleinigkeit, Št.; — prim. bitev.
694. bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.
695. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
696. betę́žast, adj. = betežen, M.
697. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
698. betežljìv, -íva, adj. = betežen, Mur.
699. betežljívost, f. = betežnost, Mur.
700. betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani