Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (555-654)

  1. tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.
  2. tética, f. dem. teta.
  3. tétič, m. = moje tete sin, Meg., C., Z., BlKr.; = mojega tetca sin, BlKr.; — tudi: tetìč, -íča.
  4. tetı̑čna, f. = tetina hči, Meg., C.
  5. tetı̑čnik, m. das Geschwisterkind, Mur.
  6. tétina, f. = moje tete hči, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; — = mojega tetca hči, BlKr.
  7. tetı̑v, f. = tetiva, Jan., Rib.- Mik., nk.
  8. tetíva, f. die Bogensehne, Meg., Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Trub., ogr.- Mik.; svoje strele na tetivo polagajo, Dalm.; — die Sehne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); tetive, die Knochenbänder, Cig.
  9. tetívən, -vna, adj. Sehnen-: tetı̑vni mnogokotnik, das Sehnenvieleck, Cel. (Geom.); tetivno merilo, der Chordenmaßstab, Cig. (T.).
  10. tȇtka, f. dem. teta; die Tante.
  11. tȇtkati, -am, vb. impf. Tante nennen: tetkal jo je, Cig.
  12. tetraēdər, -dra, m. četverec, das Tetraeder.
  13. tetraēdrski, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).
  14. tetragōn, m. četveroogelnik, das Tetragon.
  15. tetragonālən, -lna, adj. tetragonal.
  16. tetralogı̑ja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
  17. tetrāmetər, -tra, m. četveromer, der Tetrameter.
  18. tetrapodı̑ja, f. četverostopje, die Tetrapodie.
  19. tetrẹ̑v, m. der Fasan (phasianus), Erj. (Ž.); (po drugih slov. jez.).
  20. tę̑vlja, f. eine plapperhafte Person, Gor.; — beži, beži, tevlja! Nov.
  21. tevljáti, -ȃm, vb. impf. lallen wie ein Kind, Gor.; — ungereimtes Zeug sprechen, plappern: stare ženice rade tevljajo, Gor.
  22. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
  23. 1. tę́za, f. 1) die Folter, die Tortur, Cig., Jan.; — 2) die Folterbank: na tezo razpeti, ZgD.; na tezo dejati, Cig., Jan.; — das Reck, DZ.; — 3) die Anfechtung, die Lust, Mur., Mik.
  24. 2. tēza, f. spust, die Thesis (metr.), stavek, die These ( phil.), Cig. (T.).
  25. 3. tę̑za, f. der Vogelherd, Cig., C., Štrek.; — iz it. tesa.
  26. tezȃj, m. der Zug ( z. B. mit der Feder), C., Z.
  27. tezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan., C., Burg. (Rok.); na tezalnico dejati koga, nk.
  28. tezȃłnik, m. der Radehaken der Schmiede, Cig.; — natezalnik.
  29. tezálọ, n. ein Werkzeug zum Strecken, die Strecke, Jan.
  30. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
  31. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
  32. težáča, f. = težakinja, kajk.- Valj. (Rad).
  33. težák, m. 1) der Taglöhner; danes imamo težake; — 2) das Gewicht an der Wanduhr, Polj.
  34. težákinja, f. die Taglöhnerin, Jan.; tudi: težakínja, jvzhŠt.
  35. težakováti, -ȗjem, vb. impf. Taglöhnerdienste leisten, als Taglöhner leben, Bes.
  36. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
  37. težáščina, f. die Taglöhnerarbeit, das Tagwerk: ročna, vozna t., die Hand-, Zugarbeit, Levst. (Cest.).
  38. težáški, adj. Taglöhner-; težaško delo.
  39. težȃštvọ, n. der Taglöhnerstand, kajk.- Valj. (Rad).
  40. tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
  41. težȃva, f. die Schwierigkeit, die Beschwerlichkeit; s težavo, mit Mühe, schwer; brez težave, mühelos; — die Mühseligkeit; vsak ima svoje težave; — die Beschwerde; porodne težave, die Geburtswehen; smrtne težave, die Todesnoth; — težave me obhajajo, es ist mir übel, unwohl; težava mi je, es ist mir übel, Kras.
  42. težávən, -vna, adj. beschwerlich, schwierig; težavna pot; težavno delo.
  43. težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.- C.
  44. težávnost, f. die Beschwerlichkeit, die Schwierigkeit; — die Mühseligkeit.
  45. težčáti se, -ȃ se, vb. impf. težča se mi, es beliebt mir nicht, Dol.- Mik.
  46. težčíca, f. = težava, die Schwere (des Kopfes), die Eingenommenheit, Valj. (Rad).
  47. tę̑žəc, -žca, m. der Schwerspat, der Baryt, Bleiw.- Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  48. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
  49. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
  50. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
  51. tę́ževəc, -vca, m. = težec, Cig.
  52. teževı̑t, adj. von bedeutendem Gewicht, Levst. (Zb. sp.).
  53. težílọ, n. die Beschwerung, Cig.; — das Gewicht, Jan.; z. B. das Uhrgewicht, M.
  54. težína, f. 1) die Schwere, Guts.- Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — das Schrot (der Münzen), Cig. (T.); — 2) der Ballast, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Schwierigkeit, ogr.- C.
  55. težíšče, n. der Schwerpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  56. težíščən, -ščna, adj. Schwerpunkt-: težı̑ščna ravnina ali ploskev, die Schwerebene, Cig. (T.).
  57. težı̑ščnica, f. die Schwerlinie, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  58. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  59. tę̑žje, n. das Gewicht, Jan.; — der Ballast, Jan.
  60. tę̑žka, f. neki del ključanice, ogr.- Valj. (Rad).
  61. tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
  62. težkóba, f. die Bedrängnis, Jan.; — die Mühsamkeit, Cig.
  63. težkǫ̑ča, f. die Schwere, Mur.; — die Schwierigkeit, die Beschwerde, Dict., Mur., C., Mik., Dalm., nk.
  64. težkǫ̑čən, -čna, adj. schwierig, beschwerlich, Mur.
  65. težkohǫ́dən, -dna, adj. schwerfüßig, Jan.
  66. težkojẹ̑dnica, f. neka hruška, C., Št.- Valj. (Rad).
  67. težkokŕvən, -vna, adj. schwerblütig, melancholisch, Cig. (T.), M.
  68. težkokŕvnost, f. die Schwerblütigkeit, Cig.
  69. tę̑žkoma, adv. schwer, Jan.
  70. težkomı̑səlje, n. die Schwermuth, Cig. (T.).
  71. težkomı̑səłn, -səłna, adj. schwermüthig, melancholisch, Jan.
  72. težkomı̑səłnost, f. die Schwermuth, die Melancholie, Cig., Jan.
  73. težkomǫ́čən, -čna, adj. schwer urinierend, Hip.- C.
  74. težkonòg, -nǫ́ga, adj. schwerfüßig, schwerfällig, Mik.
  75. težkoplávən, -vna, adj. = težkotopen, Jan. (H.).
  76. težkosẹ̑vnat, adj. schwer zu besäen, C.
  77. težkosǫ́pən, -pna, adj. schwer athmend, Hip.- C.
  78. težkọ̑st, f. die Schwere; — die Schwierigkeit.
  79. težkóta, f. die Schwere; — die Schwierigkeit, die Beschwerde.
  80. težkótən, -tna, adj. schwer; — schwierig, beschwerlich.
  81. težkotǫ́pən, -pna, adj. strengflüssig, Jan. (H.).
  82. težkovídən, -dna, adj. übersichtig, Žnid.
  83. težljìv, -íva, adj. beschwerlich, Cig.
  84. tę̑žnica, f. (črta) t., die Schwerlinie, Cig., Jan.
  85. težnína, f. težnine, die Ponderabilien, Cig. (T.).
  86. tę̑žnja, f. die Bestrebung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  87. tę́žnost, f. 1) die Schwierigkeit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwerkraft, die Gravitation, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
  88. ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
  89. absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
  90. abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  91. advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
  92. alabāstər, -stra, m. der Alabaster.
  93. aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
  94. andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.
  95. apnovítən, -tna, adj. = apnovı̑t, Jan.
  96. apǫ̑stelj, -telja, ( nav. -teljna), m., pogl. apostol.
  97. apotę̑ka, f. die Apotheke; — prim. lekarnica.
  98. apotę̑kar, -rja, m. der Apotheker; — prim. lekarničar.
  99. apotę̑karica, f. 1) die Apothekerin; — 2) eine Art Birne, (tudi: mohorica), C.
  100. areomētər, ** -tra, m. das Araeometer; — prim. gostomer.

   55 155 255 355 455 555 655 755 855 955  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA