te (55-154)

55. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
56. tēhničən, -čna, adj. k tehniki spadajoč, technisch.
57. tēhnik, m. der Techniker, nk.
58. tēhnika, f. pravila umetnega in obrtnega zdelovanja (tudi = politehnika), die Technik.
59. tēhniški, adj. Techniker-, technisch, nk.
60. tehnologı̑ja, f. teorija o obrtnem zdelovanju, die Technologie.
61. tehnologı̑jski, adj. technologisch, Jan.
62. tę̑hta, f. das Gewicht, Mur., C., Mik.
63. tę̑htanje, n. das Wägen.
64. tehtarína, f. die Waggebür, DZ.
65. tę̑htati, -am, vb. impf. 1) das Gewicht mit der Hand prüfen; — wägen: zlato svoje tehtaš na vago: raji tehtaj na njo besede! Ravn.- Valj. (Rad); — 2) wiegen: pet centov t., Jan., nk.
66. tę́htən, -tna, adj. gewichtig, wichtig, Cig., Jan., nk.; tehtni vzroki, triftige Gründe, nk.
67. tę̑htnica, f. die Wage, V.-Cig., Jan., M., Cig. (T.); (tehtníca), Levst. (Nauk); prožna t., die Federwage, Sen. (Fiz.).
68. tę̑htničar, -rja, m. der Wagemacher, Cig., Jan.
69. tę̑htničən, -čna, adj. Wage-, nk.
70. tę́htnost, f. die Gewichtigkeit, die Wichtigkeit, Cig., Jan., nk.
71. tehtovı̑t, adj. = tehten, gewichtig, wichtig, Levst. (Nauk), nk.
72. tehtovı̑tost, f. die Gewichtigkeit, Levst. (Močv.).
73. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
74. 2. tę̑k, tę̑ka (tekȗ), m. das Gedeihen; jed ima tek, nima teka (gibt aus, gibt nichts aus); jed mi gre v tek (bekommt mir wohl), Fr.- C., Vrt.; pri njem nima nobena reč teka; krivično blago nima teka; — s tekom in pridom delati, C.; Bog daj našim besedam tek, C.; dober tek! Gott segne! ( dem deutschen "guten Appetit!" nachgebildet, Levst. [Rok.]).
75. 1. tę́ka, f. das Fließen, der Fluss, C.
76. 2. tēka, f. zvezek, die Theke, das Schreibheft.
77. tẹkáč, m. der Läufer, Z.
78. tekȃj, m. 1) = tečaj 5), der Lauf: t. krvi, C.; — 2) der Lehrcurs, ogr.- Valj. (Rad).
79. təkȃłəc, -łca, m. = tkalec, Dol.
80. tẹ́kalica, f. das Rennspiel, C.
81. tẹkalíšče, n. 1) die Laufbahn, die Rennbahn, Cig., Jan., C.; — 2) die hölzerne Einfassung, in welcher der obere Mühlstein läuft, der Lauf, V.-Cig.
82. tẹkȃłnica, f. = tekališče 1) Mur., Cig., Jan.
83. tẹ́kanje, n. das Laufen.
84. tekár, -rja, m. = tekač, der Läufer, Mur., C., Volk.- M.; der Courier, Vod. (Izb. sp.), Škrinj.
85. tekaríca, f. die Läuferin, Jan. (H.).
86. 1. tẹ́kati, tẹ̑kam, -čem, vb. impf. 1) laufen, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., Rib.- Mik., Krelj, Dalm.; — fließen, C.; — 2) t. se, in der Brunft sein, Mik.; (o kravah), C.
87. 2. təkáti, -kèm, vb. impf. = tkati, Cv.; (təkáti, -ȃm, Guts.).
88. tẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Läufer, der Schnelläufer, Mur., Cig., Jan.; — 2) tekavci, die Laufvögel (cursores), Jan., Cig. (T.); — neke žuželke: die Läufer (cursoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
89. tẹ́kavka, f. 1) die Läuferin, Mur.; — 2) noge tekavke, die Lauffüße, Cig. (T.); — 3) krava, katera se pogostoma poja, Kr.- Valj. (Rad); ( prim. tekati se).
90. tẹ́kavnik, m. neka rastlina, od katere se krave pojajo (tekajo), Kr.- Valj. (Rad).
91. tę̑kcati, -am, vb. impf. laufen (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
92. tẹ̑kəc, -kca, m. der Ziegen- oder Schafbock, Cig., C., M.; — prim. tekati se.
93. tę́kəlj, -klja, m. 1) das Uhrpendel, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
94. tę́kica, f. der Sandläufer, das Sandhuhn (glareola), V.-Cig., Jan., Frey. (F.).
95. tę́klica, f. tako je ura imenovana v uganki, Vrt.
96. teklìč, -íča, m. der Läufer im Schachspiel, Cig., SlN.
97. teklína, f. das Baumharz, C.
98. tekljáti, -ȃm, vb. impf. (mit kleinen Schritten) laufen, Cig.
99. təkmà, f. = tekmovanje, Mur., Cig., Jan., C.
100. təkmà, adv. gleich: t. sva si = enaka sva si, C.; — ohne Daraufgabe (beim Tausch): t. menjati, Levst. (Sl. Spr.), Jurč.; — t. se je sešlo, es ist knapp ausgegangen (= es war nicht zu viel, nicht zu wenig), Levst. (Sl. Spr.); — to dvoje gre tekmà, eins hebt das andere auf, C.
101. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
102. təkmàv, -áva, adj. wetteifernd, Bes.
103. təkmȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Z.
104. təkmə̀c, -məcà, m. der Wetteiferer, der Nebenbuhler, der Rival, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
105. təkmenìč, -íča, m. der Nebenbuhler, C.
106. təkmeník, m. der Wetteiferer, der Nebenbuhler, Mur.; — der Mitbewerber, der Concurrent, Levst. (Močv.), DZ.
107. təkmíca, f. die Nebenbuhlerin, Cig., Jan., SlN.- C.
108. təkmíti se, -ím se, vb. impf. = tekmati se, Cig. (T.).
109. təkmováłən, -łna, adj. wetteifernd, Wett-, nk.
110. təkmovȃnje, n. das Wetteifern, nk.
111. təkmováti, -ȗjem, vb. impf. wetteifern, nk.
112. təkmovȃvəc, -vca, m. der Wetteiferer, nk.
113. təkmovȃvka, f. die Wetteifrerin, nk.
114. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
115. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
116. tekočína, f. ein flüssiger Körper, die Flüssigkeit, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.
117. tekočı̑nski, adj. Flüssigkeits-, nk.
118. tekǫ́čnost, f. die Flüssigkeit (als Eigenschaft), Cig. (T.).
119. təkòj, adv. sogleich, Gor.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. takoj.
120. tekótən, -tna, adj. = tečen, gedeihlich, ausgiebig: meso je tekotno, Lašče- Erj. (Torb.).
121. tę́kovən, -vna, adj. Lauf-: tekovni pot, das Stadium, Jap. (Sv. p.).
122. tekovı̑t, adj. = tečen, tekoten, gedeihlich, Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); tekovita jed, Rib.
123. tēkst, m. besedilo, der Text.
124. tekȗn, m. der Läufer, Cig., Jan.; — der Schnelläufer, Zora.
125. tekȗnica, f. das Erdzeislein (mus noricus citellus), Cig.
126. tekȗt, m. die Federlaus, die Hühnerlaus, Jarn., Mur., Cig., C., Mik., BlKr.; — (tekȗt, f., Jan.).
127. tekúta, f. = tekut, jvzhŠt.
128. tel, f., ogr.- C.; pogl. tla.
129. telȃb, m. der Messerrücken, Guts.
130. telȃbəc, -bca, m. dem. telab, Guts.; t. ali nožni hrbet, Jarn. (Sadj.).
131. telakínati, -am, vb. impf. = takljati: jajca t., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. talikati.
132. telàv, -áva, adj. razpokan, ne cel: telava smreka, deska, Notr.; — ( nam. tulav?).
133. telázast, adj. plump, Guts.
134. telca, f. dem. tel; das Podium (in der Schule), ogr.- C.
135. tę́łce, n. dem. das Kälbchen; pl. telca = teleta, Gor., Trub.
136. tę̑lčar, -rja, m. der Kälberhändler, C.
137. téłče, -eta, n. = telce, jvzhŠt.
138. téłčək, -čka, m. = telče, das Kälblein, Cig., C., Notr., Dol., Gor.; — tudi psovka nerodnemu človeku, Gor.; — tełčə̀k, -čkà, Gor.
139. tełčìč, -íča, m. dem. telce; das Kälblein, C.; kajk.- Valj. (Rad).
140. tę̑łčji, adj. Kälber-: gnal je teleta past na telčjo stajo, Levst. (Zb. sp.).
141. téle, -ę́ta, n. 1) das Kalb; — morsko tele, der Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — psovka neumnemu, nerodnemu človeku; — 2) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.; — das Kernholz, vzhŠt.- C.
142. telę́ba, f. = velik kos ( n. pr. kruha), Kr.
143. telebàn, -ána, m. 1) ein ungeschickter, plumper Mensch, der Klotz, der Lümmel; — 2) ein großes Stück von einer Sache, Notr.; — 3) neka alka: die Lumme (uria troile), Erj. (Z.).
144. telebánast, adj. plump.
145. telebȃnski, adj. lümmelhaft, Cig.
146. telę́bast, adj. plump.
147. telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
148. telebávast, adj. plump, ungeschickt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
149. telebávost, f. die Plumpheit, Cig.
150. telę̑bəc, -bca, m. ein plumper Mensch, Cig.
151. telę́bən, -bna, adj. = telebavast, Pjk. (Črt.).
152. telę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) aus Ungeschicklichkeit fallen, plumpen, anstoßen, anprallen; na tla t.; ob zid t. z glavo; — 2) plump fallen machen, plumpen machen: t. koga na tla.
153. telę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. = telebiti.
154. téłəc, -łca, m. ein männliches Kalb, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); telci, Kälber ( übhpt.).

   1 55 155 255 355 455 555 655 755 855  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani