te (5.355-5.454)

5355. vsakotę́ri, pron. = vsakateri, Mur., Boh., Dalm.
5356. vsakovŕstən, -tna, adj. allerhand, allerlei, Cig., M., nk.
5357. vsaktę́ri, pron. = vsakateri.
5358. vseoblástən, -tna, adj. allgewaltig, Mur., Cig., Vest.
5359. vsesvẹ́tən, -tna, adj. Welt-: vsesvẹ̑tna razstava, die Weltausstellung, DZ.
5360. vštẹ̑təv, -tve, f. die Einrechnung, Jan.
5361. vštẹ́ti, vštẹ̑jem, vb. pf. einzählen, einrechnen, in Rechnung bringen; vštevši, mitgerechnet, inclusive, nk.; do vštetega 1879. leta, bis inclusive 1879, Levst. (Močv.).
5362. vštẹ̑va, f. das Einrechnen, Cig., Jan.
5363. vštẹ́vati, -am, vb. impf. ad všteti; einrechnen.
5364. vštẹ́vən, adj. 1) einrechenbar, nk.; — 2) vštevno = vštevši, inclusive, Jan., Cig. (T.), DZ.
5365. vštẹ̑voma, adv. eingerechnet, inclusive, DZ.
5366. vštrítən, -tna, adj. parallel, C., Levst. (Rok.).
5367. vtę́čən, -čna, adj. = tečen, Mur., Cig.
5368. vtéči se, vtéčem se, vb. pf. v. se komu, jemandem zuvorkommen, BlKr.- M., Navr. (Let.); hotel sem na stol sesti, pa se mi je nekdo vtekel, BlKr.; mislil sem jaz povedati, pa se mi je on vtekel, BlKr.
5369. vtẹ́kati se, -tẹ̑kam se, vb. impf. ad vteči se; zuvorzukommen suchen o. pflegen, BlKr.- M.
5370. 1. vtəkníti, vtáknem, vb. pf. einstecken, stecken; v. nit v šivanko; v. kaj v žep; v. koga v ječo; v. koga v vojake, Jurč.; — v vsako reč svoj nos v., sich in alles mischen; — v. veliko denarja v kaj, v kako zidanje, podjetje (viel Geld hineinstecken); — v. se v kaj, sich in etwas einmischen.
5371. 2. vtę́kniti, -nem, vb. pf. ( impf.) = tekniti, Mur., Jsvkr.
5372. vtẹlovíti, -ím, vb. pf. einverleiben, Mur., Cig. (T.), DZ., SlN.; — po nem.
5373. vtẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad vtepsti; 1) einrühren: v. moko v krop, C.; — 2) v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einbleuen, einprägen; v. si v glavo, sich in den Kopf setzen.
5374. vtepávati, -am, vb. impf. = vtepati, Jan. (H.).
5375. vtépsti, vtépem, vb. pf. 1) einrühren, einquirlen, Cig.; — 2) v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einbleuen, einprägen; v. si v glavo, sich in den Kopf setzen; — 3) v. se, sich einschleichen, einreißen; vtepla se je razvada; vteple so se pomote v spis; Sova je bila teta, Se je za mizo vtepla, Npes.-K.
5376. vtəptáti, -ȃm, vb. pf. einstampfen, Jan.
5377. vtésati, -tę́šem, vb. pf. einhauen ( v. Zimmermann), Cig.
5378. vútelnik, m. ein kurzes Ackerbeet, das sich in ein anderes verliert, Mur.
5379. vvȓstək, -tka, m. das Inserat, Cig. (T.).
5380. vvrstı̑təv, -tve, f. die Einreihung, die Einordnung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
5381. vzdržȃtelj, m. der Erhalter, DZ.
5382. vzdržı̑telj, m. der Erhalter, ogr.- C., Kres, Zora.
5383. vzę̑tək, -tka, m. 1) das Accept, Jan.; — 2) der Stich beim Kartenspiel, C.
5384. vzę́tən, -tna, adj. 1) wovon man viel verbraucht, nicht ausgiebig, V.-Cig., Rib.- Mik., Dol., Goriš.; seno je letos vzetno, rekše, mnogo ga je, ali je menj tečno, Povir, Rodik (na Krasu)- Erj. (Torb.); rahel ali svež kruh je vzeten, Dol.; nekatera volna je zelo vzetna, Dol.; — 2) vzetna krava, t. j. taka, katera mnogo klaje potrebuje, Rib.
5385. vzgojı̑telj, m. der Erzieher, nk.
5386. vzletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. zletečati.
5387. vzlę́tən, -tna, adj. schwunghaft, Cig. (T.).
5388. vzletẹ́ti, -ím, vb. pf. auffliegen, Cig., Jan., nk.; — sich emporschwingen, Cig., Jan.; — prim. zleteti.
5389. vzletẹ́vati, ** -am, vb. impf. ad vzleteti; aufzufliegen, sich emporzuschwingen pflegen, nk.
5390. vzmę́tən, -tna, adj. 1) Projections-: vzmę̑tna ravnina, die Projectionsebene ( math.), Cig. (T.); — 2) Springfeder-, Jan. (H.).
5391. vzmirı̑telj, m. der Versöhner, ogr.- C.
5392. vznǫ̑tər, adv. einwärts, Jan. (H.); = na v., Jan.
5393. vzplamtẹ́ti, -ím, vb. pf. entbrennen, nk.
5394. vzrȃstək, -tka, m. der Trieb, C.; — die Druse ( min.), Cig. (T.).
5395. vztéči, vztéčem, vb. pf. wüthend, toll werden, Meg., Mik., Krelj- M.; — vztę́kəł, wüthend, toll, rasend, Meg., Dict., Mik., Krelj- M., Jsvkr.; v. pes, Mik., Levst. (Nauk); vztekli ino nespametni ljudje, Dalm.; — prim. 3. steči 2), stekel.
5396. vztẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad vzteči, rasen: ljudje divjajo ino vztekajo zoper Boga, Dalm.
5397. vzteklína, f. die Wuthkrankheit, DZ.
5398. vzteklọ̑st, f. die Wuth, die Tollheit, Meg., Alas., Boh.- M., Cig. (T.), DZ., Bes.; — v. srca, Dalm.
5399. vztəkníti se, vztáknem se, vb. pf. = vzpeti se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
5400. vzveličı̑telj, m. der Seligmacher, C.
5401. vzvrátən, -tna, adj. Rück-: vzvrȃtnọ delovanje, die Rückwirkung, vzvratno delovati, rückwirken, reagieren, vzvratna premena glasov, die Rückverwandlung der Laute, h. t.- Cig. (T.); vzvratni odgovor, die Rückantwort, Jan. (H.).
5402. zabẹlẹžı̑təv, -tve, f. die Vormerkung, nk.
5403. zabítən, -tna, adj. = pozabljiv, C.
5404. zabləstẹ́ti, -ím, vb. pf. erglänzen, Levst. (Zb. sp.); — prim. blesteti.
5405. zabogatẹ́ti, -ím, vb. pf. reich werden, LjZv.; ta bo še zabogatel, če bo tako gospodaril, Jurč.
5406. zabrstẹ́ti, -ím, vb. pf. auszuschlagen anfangen, Jan. (H.).
5407. zabuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. = zabuhniti, Hal.- C.
5408. zacẹlı̑təv, -tve, f. die Vernarbung, die Heilung (einer Wunde), Cig., Jan.
5409. zacẹnı̑təv, -tve, f. der Preisanschlag, Cig.
5410. začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.
5411. začę̑telj, m. = začetnik, ogr.- C.
5412. začę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Cig., Jan., nk.; začetno pisme, der Anfangsbuchstabe, die Initiale, Jan., Cig. (T.); = začetna črka, Cig.; začetna šola, die Elementarschule, nk.
5413. začę̑təv, -tve, f. = začetek, Ravn.- Valj. (Rad).
5414. začȗtək, -tka, m. = začut, Z.
5415. začútən, -tna, adj. wahrnehmbar, Nov.
5416. začuténje, n. = začut, Jan.
5417. zadȃtək, -tka, m. 1) die Darangabe, das Angeld, Cig., C.; — 2) das Problem, Cig. (T.), C.
5418. zadẹ̑tək, -tka, m. der Treffer (in der Lotterie), Cig.
5419. zadobı̑tək, -tka, m. = kar kdo zadobi, das Erlangte, Schönl.- Valj. (Rad).
5420. zadobı̑təv, -tve, f. die Erlangung, die Erwerbung, Jan.
5421. zadomẹstı̑telj, m. der Vergelter, ogr.- C.
5422. zadȏstək, -stka, m. das Genügen, die Befriedigung, C.
5423. zadóstən, -stna, adj. hinlänglich, genügend, Mur., Cig., Jan., C., nk.
5424. zadostı̑təv, -tve, f. die Genugthuung, Mur.; die Genügeleistung, die Befriedigung, Jan., nk.; z. najnujnejšim potrebam, nk.
5425. zadovoljı̑təv, -tve, f. die Befriedigung, Cig.
5426. zadrhtẹ́ti, -ím, vb. pf. erbeben, erzittern, Jan.
5427. zadŕtən, -tna, adj. = zadirčen, kdor se rad zadira nad ljudmi, Svet. (Rok.).
5428. zagátən, -tna, adj. 1) zum Ersticken dumpfig, schwül; zagatna soparica, o zagatnih dnevih, Ravn.; zagatno je v izbi, v shrambi, Gor.; — politična atmosfera je zagatna, die politische Atmosphäre ist schwül, Cig. (T.); — 2) würgend, geil, Cig.; (o jedi, ki ne gre rada po grlu), Lašče- Levst. (M.); — herbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); ( prim. ogaten); — ( fig.) z. človek, ein unerträglicher Mensch, zagatna beseda, ein beleidigendes Wort, Lašče- Erj. (Torb.).
5429. zagatı̑təv, -tve, f. die Verstopfung, Cig., Jan.
5430. zagółtən, -tna, adj. würgend, sättigend, Z.; — zusammenziehend, herbe, Cig., Jan., Cig. (T.), Strp.
5431. zagovorı̑telj, m. = zagovornik, kajk.- Valj. (Rad).
5432. zagrẹšı̑telj, m. der Schuldtragende, DZkr.
5433. zahotẹ́ti, -hǫ́čem, vb. pf. wollen: osoda je zahotela, Zora; — zah(o)telo se mi je česa, es gelüstete mich nach einer Sache, Jan.; zah(o)telo se mi je jesti, Cig.
5434. zahtẹ́ti, zahǫ́čem, vb. pf. = zahoteti, Cig. (T.), Jan.
5435. zahtẹ̀v, -htẹ́va, m. = zahteva, nk.
5436. zahtẹ̑va, f. das Verlangen, die Forderung, Jan., C., DZ., nk.
5437. zahtẹ́vanje, n. das Begehren, die Forderung, Cig., nk.
5438. zahtẹ́vati, -am, vb. impf. ( pf.) ad zahoteti; 1) verlangen, fordern: z. od koga kaj, Cig., Jan., nk.; z. česa: z. ustnega posvetovanja, DZ.; — 2) zahteva se mi, die Lust wandelt mich an, Cig.
5439. zahtẹvȃvəc, -vca, m. der Forderer, der Postulant, Jan. (H.).
5440. zahtẹ̑vək, -vka, m. 1) die Forderung, das Petitum, Cig., Jan.; tožbeni z., das Klagebegehren, DZ.; der Forderungssatz ( math., phil.), C., Cig. (T.); — 2) das Erfordernis, Cig. (T.), Nov.- C.
5441. zahtẹ́vən, -vna, adj. 1) Forderungs-: zahtẹ̑vni rek, der Heischesatz, Cig. (T.); — 2) begierig, anspruchsvoll, Jan.
5442. zahtẹ́vnost, f. die Begehrlichkeit, Jan. (H.).
5443. zahvalı̑təv, -tve, f. die Danksagung; — das Dankamt, Cig.
5444. zaihtẹ́ti, -ím, vb. pf. aufschluchzen.
5445. zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče- Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).
5446. zakəsnı̑təv, -tve, f. die Verzögerung, die Verspätung, DZ.
5447. zaklę̑təv, -tve, f. 1) die Verwünschung, Z.; — 2) der Schwur bei göttlicher Strafe, Cig., Vest.; — 3) die Verschwörung, Cig.
5448. zakopítən, -tna, adj. zakopı̑tna kost, das Strahlbein, DZ.
5449. zakǫ̑tək, -tka, m. ein geheimer Winkel, Cig. (T.); ein Winkel im Hause, Valj. (Rad); der Schlupfwinkel, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; das Versteck, ogr.- Mik.
5450. zakǫ́tən, -tna, adj. abseitig, Z.; — Winkel-, Cig., Jan.; zakǫ̑tni pisar, der Winkelschreiber, nk.
5451. zalagȃtelj, m. 1) = založnik, der Verleger, Jan. (H.); — 2) der Lieferant, Jan. (H.).
5452. zalę̑tək, -tka, m. der Anlauf zum Sprung, C.
5453. zalétẹł, -ẹ́la, m. der gleich zufährt, ein unüberlegt handelnder Mensch, der Voreilige, der Schussbartel, Mur., Cig., Jan., C.; z. peč podere, Npreg.- Cig.; pa bo naj kakor golob kdo nedolžen, zraven pa zaletel, sebi in drugim bo škodoval, Ravn.; ni bil zaletel, ki hoče danes vse, jutri nič, Cv.
5454. zaletẹ̑la, f. die unüberlegt Handelnde, Cig.

   4.855 4.955 5.055 5.155 5.255 5.355 5.455 5.555 5.655 5.755  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani