Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (5.055-5.154)

  1. trobę́ntən, -tna, adj. Trompeten-: trobę̑ntni glas.
  2. trodovítən, -tna, adj. 1) mit Kolik behaftet, Jan.; — 2) Kolik verursachend: Voda je trodovitna, Jarn.
  3. trokǫ́tən, -tna, adj. dreieckig, Jan. (H.).
  4. trolẹ́tən, -tna, adj. = trileten, Levst. (Močv.).
  5. trošı̑təv, -tve, f. der Aufwand, C.
  6. trǫ̑təc, -tca, m. dem. 1. trot; die Drohne.
  7. 1. trǫ̑tən, -tna, adj., Mur., Cig., pogl. trotji.
  8. 2. trǫ̑tən, -tna, adj., C., pogl. troden.
  9. trovŕstən, -stna, adj. dreierlei, Jan. (H.).
  10. trpótəc, -tca, m. der Wegerich (plantago); vodni t., der Froschlöffel (alisma plantago), Cig.
  11. 1. trstę̑n, adj. aus Rohr.
  12. 2. tȓstən, -stna, adj. Rohr-; trstna gošča, das Rohrdickicht, Cig.
  13. trsteníca, f. die Rohrflöte, V.-Cig.
  14. trsteníka, f. das Pfahlrohr (arundo donax), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
  15. trstenína, f. das Rohrwerk, Cig.
  16. tŕtən, -tna, adj. Reben-; tȓtnọ perje.
  17. trudovítən, -tna, adj. mühevoll, Jan.
  18. tȗtəc, -tca, m. der Mucker, Cig.; der Sauertopf, Cig.
  19. tȗtək, -tka, m. 1) der Gießschafftrichter, vzhŠt.- C.; — 2) der Rührkübeldeckel, Hal.- C.
  20. tvorı̑təv, -tve, f. die Bildung: t. besed, die Wortbildung, Jan. (H.).
  21. ubı̑tək, -tka, m. der Abgang, der Verlust, die Einbuße, V.-Cig., Cig. (T.), DZ.; — stsl.
  22. ubranı̑təv, -tve, f. die Verhütung, Cig.
  23. učinı̑telj, m. der Verursacher, vzhŠt.- C.
  24. učı̑telj, m. der Lehrer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; domač u., der Hauslehrer, LjZv.
  25. učiteljeváti, -ȗjem, vb. impf. Lehrer sein, C., nk.
  26. učı̑teljica, f. die Lehrerin, Cig., Jan., nk.
  27. učiteljíšče, n. die Lehrerbildungsanstalt, C., nk.
  28. učiteljı̑ščnik, m. der Schüler einer Lehrerbildungsanstalt, Jan. (H.).
  29. učı̑teljka, f. = učiteljica, Jan.
  30. učı̑teljkinja, f. = učiteljica, Mur., Danj.- Mik.
  31. učı̑teljski, adj. Lehrer-, Lehramts-, Cig., Jan., nk.
  32. učı̑teljstvọ, n. der Lehrerstand, die Lehrerschaft, das Lehrfach, das Lehreramt, Cig., Jan., nk.
  33. učı̑təv, -tve, f. das Lehren, die Lehrmethode, Cig., Jan., DZ.
  34. udẹležı̑telj, m. der Theilnehmer, Jan. (H.).
  35. udẹležı̑teljica, f. die Theilnehmerin, Jan. (H.).
  36. udomačı̑təv, -tve, f. die Heimischmachung, Nov.- C.; državljanska u., die Naturalisierung, DZ.
  37. uganı̑təv, -tve, f. das Errathen; — možitev je uganitev, die Heirat ist ein Glückspiel, Svet. (Rok.).
  38. ugası̑təv, -tve, f. 1) die Auslöschung; — 2) die Erlöschung, Cig.
  39. ugotovı̑təv, -tve, f. = ugotovilo, Cig., Jan., DZ.
  40. uhitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) entfliehen, V.-Cig., M., Kast.- C.; Na zvezdo gledeč uhiti, je otet, Preš.; — 2) u. koga, jemandem zuvorkommen, Gor.- DSv.
  41. uhljátən, -tna, adj. = kdor rad uhlja, C.
  42. uję̑təc, -tca, m. der Gefangene, C.
  43. uję̑təv, -tve, f. die Gefangennehmung, C.
  44. ukanı̑telj, m. der Betrüger, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  45. ukrę́tən, -tna, adj. 1) biegsam, M.; — 2) flink, hurtig, Cig., ogr.- C.; tauglich, pfiffig, ogr.- C.; — prim. okreten.
  46. ukrǫ́tən, -tna, adj. bändig, Cig.; fügsam (von der Sprache), Levst. (Zb. sp.).
  47. ukrotı̑telj, m. der Bezähmer, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  48. ukrotı̑təv, -tve, f. die Bezähmung.
  49. uletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) beim Fliegen ermüden, Zv.; — 2) sich verlieren: voda se je uletela (= zopet kakor po navadi teče); besede njegove so se uletele brez uspeha, LjZv.; čakaj, da se beseda uleti! (= nicht so hastig!); — 3) sich beruhigen: toliko časa bode dovolj, da se uletiš, da se morda premisliš, Zv.
  50. ulı̑tək, -tka, m. der Abguss, das Abgegossene, Cig.; — das Gussstück, Cig., DZ.
  51. ulovı̑təv, -tve, f. die Einfangung, Jan. (H.).
  52. umẹ́stən, -stna, adj. statthaft, passend, nk.
  53. umẹstı̑təv, -tve, f. die Aufstellung, die Placierung, nk.; die Installierung, Jan. (H.).
  54. umẹ̑tẹł, -li, f. die Kenntnis, die Kunst, Trub.- Mik.
  55. umẹ̑tẹłən, -łna, adj. geschickt, erfahren, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol., Notr.; u. vojskovanja, Boh.; u. z lokom, u. k boju, Dalm.; u. in prebrisane glave, Jurč.; kaj umetelno sem jo ubral! Jurč.; umetelna zver, Notr.; kunstfertig, Jan.; umetelni strugar, der Kunstdrechsler, Cig.; — künstlich, mit Kunst gearbeitet, Meg., Mur., Cig., Jan.; taki vozovi so cenejši in umetelnejši, LjZv.; — umetelni nagon, der Kunsttrieb, Cig. (T.); — (govori in piše se nav. umetalen; tudi umeteljen, Levst., Cig. [T.]).
  56. umẹ̑tẹłnica, f. die Künstlerin, Cig., Jan.
  57. umẹ̑tẹłnik, m. der Künstler, Guts., Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), Jap. (Sv. p.), nk.
  58. umẹtẹłnína, f. das Kunstgebilde, Cig. (T.); der Kunstgegenstand, DZ.
  59. umẹ̑tẹłniški, adj. künstlerisch, Cig. (T.), nk.
  60. umẹ̑tẹłnost, f. 1) die Geschicklichkeit, Mur., Cig., Jan., Dalm., Krelj, Boh., Dol., Notr.; peti dar sv. duha je u., Schönl.; — die Erfahrung, Meg.; — 2) die Kunst, Guts.- Cig., Mur., Jan., nk.; vsaktero svojo u. izkušati, Krelj; sleherni je v svoji umetelnosti (umetalnosti) moder, Škrinj.- Valj. (Rad); obrazne umetelnosti, (-teljnosti), DZ.
  61. umẹ̑tẹłski, adj. künstlich, Kunst-, Mur., C.; umetelsko znanje, die Kunstkenntnisse, Navr. (Let.).
  62. umẹ̑tẹłstvọ, n. die Kunst, C.
  63. umẹ̑tẹłščina, f. coll. die Kunstwerke, C.
  64. umẹ́tən, -tna, adj. 1) geschickt, Jan., Met.; umetna roka, Cig.; Modrij in zvijač je bila vseh umetna, Preš.; — verständig, Mur., C.; — 2) künstlich, mit Kunst gemacht, Kunst-, Cig., Jan., Cig. (T.), Notr., nk.; umetno delo, nk.; umetni izraz, der Kunstausdruck, Cig. (T.); umetni ogenj, das Feuerwerk, Cig. (T.).
  65. umeteníca, f. = umeteno mleko, die Rühr-, Buttermilch, C.
  66. umẹ́tnostən, -tna, adj. Kunst-, Cig. (T.).
  67. umnožı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Jan. (H.).
  68. umorı̑telj, m. der Mörder, Mur., ogr.- C.
  69. umorı̑təv, -tve, f. die Ermordung, Mur., Cig., Jan., nk.
  70. umrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, Mur., Krelj, (umrteljen, C.).
  71. umrtẹ̑łnik, m. der Sterbliche, Mur., Zora.
  72. umrtẹ́łnost, f. die Sterblichkeit, Mur., C.
  73. upodobı̑təv, -tve, f. 1) die Assimilation, Jan.; — 2) die Gestaltung, Jan.
  74. upravı̑telj, m. der Verwalter, der Administrator, der Factor, Levst. (Nauk), nk.
  75. upravı̑teljica, f. die Verwalterin, nk.
  76. upravı̑teljski, adj. Verwalters-, Administrations-, nk.
  77. upravı̑teljstvọ, n. die Verwaltung, die Administration, Levst. (Nauk), nk.; — die Verwalterstelle, das Amt des Administrators, DZ., nk.
  78. uprostı̑təv, -tve, f. die Vereinfachung, Cig. (T.), DZ.
  79. upŕtən, -tna, adj. widersetzlich, C.
  80. uravnovȃtelj, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.).
  81. uselítəv, -tve, f. die Ansiedelung, Cig.
  82. usmrtítəv, -tve, f. die Tödtung, Jan., nk.
  83. usposobı̑təv, -tve, f. die Befähigung, DZ.
  84. ustanovı̑telj, m. der Gründer, der Stifter, nk.
  85. ustanovı̑teljica, f. die Gründerin, die Stifterin, nk.
  86. ustanovı̑təv, -tve, f. die Festsetzung, die Bestimmung, Cig., Jan.; die Gründung, die Stiftung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  87. ustavı̑təv, -tve, f. die Einstellung, der Einhalt, Jan. (H.).
  88. ȗstək, -tka, m. kolikor se edenkrat v usta dene, der Bissen, Cig.; ustka kruha mi ni dal, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  89. ústən, -tna, adj. 1) Mund-; — 2) mündlich, Mur., Cig., Jan., nk.
  90. ȗstež, m. der Großsprecher, Cig.
  91. usvojı̑telj, m. der Eroberer, ogr.- C.
  92. usvojı̑təv, -tve, f. die Zueignung, die Eroberung, Cig., Jan.
  93. uštẹ̑təv, -tve, f. der Irrthum im Zählen, Cig.
  94. uštẹ́ti se, uštẹ̑jem se, vb. pf. sich im Zählen irren, sich verzählen; — sich verrechnen, sich in seinen Erwartungen täuschen.
  95. uštẹ̑va, f. der Irrthum im Zählen, Cig., Jan.
  96. uštẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad ušteti se; sich verzählen.
  97. uštẹ̑vək, -vka, m. der Irrthum im Zählen, die Verzählung, Jan., C.
  98. utajı̑təv, -tve, f. die Ableugnung, Jan.
  99. utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče- Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
  100. utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.- C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen ( z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.- C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.- Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.- Levst. (Zb. sp.).

   4.555 4.655 4.755 4.855 4.955 5.055 5.155 5.255 5.355 5.455  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA