te (501-600)

501. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
502. téslast, adj. okoren, neokreten: t. človek, GBrda.
503. tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
504. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.
505. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
506. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
507. tẹsníca, f. = tesna pot med ograjama, Jap.- C.
508. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.
509. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
510. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
511. tẹsnóbən, -bna, adj. 1) eng; — 2) beklommen, ängstlich, Cig., Jan.
512. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
513. tẹsnobíti, -ím, vb. impf. verengen, Mur., Cig., Jan.; — bedrängen, beängstigen, Mur., Cig.
514. tẹsnǫ̑ča, f. die Enge, Jan.; — die Beengung, Jan.; — das Gedränge, Jan.; — die Angst, C.
515. tẹsnopìs, -písa, m. die Stenographie, Jan., Cig. (T.), nk.
516. tẹsnopı̑səc, -sca, m. der Stenograph, Jan., nk.
517. tẹsnopísən, -sna, adj. stenographisch, Jan., nk.
518. tẹsnopı̑sje, n. die Stenographie, Jan., nk.
519. tẹsnopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Cig.
520. tẹsnosŕčən, -čna, adj. engherzig, Mur., Cig., nk.
521. tẹsnosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Mur., nk.
522. tẹsnọ̑st, f. die Enge; — die Knappheit.
523. tẹsnóta, f. die Enge; — die Knappheit; — die Beklemmung, die Angst; — die Bedrängnis, C.
524. tẹsnótən, -tna, adj. eng.
525. tẹsnoùst, -ústa, adj. tesnouste kače, die Engmäuler, Erj. (Z.).
526. testamènt, -énta, m. = oporoka, das Testament.
527. testātor, -rja, m. oporočnik, der Testator.
528. tẹstę̑n, adj. von Teig.
529. tẹstę̑nast, adj. teigicht, V.-Cig.
530. tẹsteníca, f. eine Mehlspeise (Pastete, Nudel u. dgl.), C.
531. tẹstenı̑čar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Jan. (H.).
532. tẹstenína, f. kar je iz testa; das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur.
533. tẹstnàt, -áta, adj. teigig, Cig., Jan.; — teigartig: ilovico narediti testnato, Danj. (Posv. p.).
534. tẹstọ̑, n. der Teig.
535. tẹstovína, f. = testenina, Jan.
536. tẹstovı̑t, adj. teigig, Cig. (T.).
537. tẹstǫ̑vje, n. das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur., Jan., DZ.
538. tesulārən, -rna, adj. kockoven, tessular, tessularisch, Cig. (T.).
539. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
540. təščə̀n, -ščnà, adj. nüchtern, C.; — = na tešče uživan: teščno pitje, Fr.- C.
541. tẹščı̑łnica, f. die Weinpresse, Levst. (Pril.), Nov.
542. təščína, f. die Weiche am Körper, Dol.
543. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
544. tẹščnják, m. das Gedränge (tešnjak), Dol.- Mik.
545. təščnọ̑st, f. die Nüchternheit, Mur., Cig., Jan.
546. tẹšíłen, -łna, adj. tröstend, trostreich, nk.
547. tẹšílọ, n. das Besänftigungsmittel, Jan.; der Trost, nk.; Kdor je nesrečen, upa vsak tešila, Str.
548. tẹšı̑telj, m. der Tröster, Jan., nk.
549. tẹšı̑teljica, f. die Trösterin, nk.
550. tẹ́šiti, tẹ̑šim, vb. impf. beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; Marija je Jožefa tešila, Npes.- Pjk. (Črt.); otroka t., Dol.; — trösten, Jan., nk.
551. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
552. tȇtčək, -čəka, m. der Vetter, vzhŠt.- C.
553. tetčı̑čna, f. = mojega tetca hči, Valj. (Rad).
554. tȇtəc, -tca, m. = moje tete mož, Z., BlKr.
555. tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.
556. tética, f. dem. teta.
557. tétič, m. = moje tete sin, Meg., C., Z., BlKr.; = mojega tetca sin, BlKr.; — tudi: tetìč, -íča.
558. tetı̑čna, f. = tetina hči, Meg., C.
559. tetı̑čnik, m. das Geschwisterkind, Mur.
560. tétina, f. = moje tete hči, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; — = mojega tetca hči, BlKr.
561. tetı̑v, f. = tetiva, Jan., Rib.- Mik., nk.
562. tetíva, f. die Bogensehne, Meg., Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Trub., ogr.- Mik.; svoje strele na tetivo polagajo, Dalm.; — die Sehne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); tetive, die Knochenbänder, Cig.
563. tetívən, -vna, adj. Sehnen-: tetı̑vni mnogokotnik, das Sehnenvieleck, Cel. (Geom.); tetivno merilo, der Chordenmaßstab, Cig. (T.).
564. tȇtka, f. dem. teta; die Tante.
565. tȇtkati, -am, vb. impf. Tante nennen: tetkal jo je, Cig.
566. tetraēdər, -dra, m. četverec, das Tetraeder.
567. tetraēdrski, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).
568. tetragōn, m. četveroogelnik, das Tetragon.
569. tetragonālən, -lna, adj. tetragonal.
570. tetralogı̑ja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
571. tetrāmetər, -tra, m. četveromer, der Tetrameter.
572. tetrapodı̑ja, f. četverostopje, die Tetrapodie.
573. tetrẹ̑v, m. der Fasan (phasianus), Erj. (Ž.); (po drugih slov. jez.).
574. tę̑vlja, f. eine plapperhafte Person, Gor.; — beži, beži, tevlja! Nov.
575. tevljáti, -ȃm, vb. impf. lallen wie ein Kind, Gor.; — ungereimtes Zeug sprechen, plappern: stare ženice rade tevljajo, Gor.
576. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
577. 1. tę́za, f. 1) die Folter, die Tortur, Cig., Jan.; — 2) die Folterbank: na tezo razpeti, ZgD.; na tezo dejati, Cig., Jan.; — das Reck, DZ.; — 3) die Anfechtung, die Lust, Mur., Mik.
578. 2. tēza, f. spust, die Thesis (metr.), stavek, die These ( phil.), Cig. (T.).
579. 3. tę̑za, f. der Vogelherd, Cig., C., Štrek.; — iz it. tesa.
580. tezȃj, m. der Zug ( z. B. mit der Feder), C., Z.
581. tezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan., C., Burg. (Rok.); na tezalnico dejati koga, nk.
582. tezȃłnik, m. der Radehaken der Schmiede, Cig.; — natezalnik.
583. tezálọ, n. ein Werkzeug zum Strecken, die Strecke, Jan.
584. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
585. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
586. težáča, f. = težakinja, kajk.- Valj. (Rad).
587. težák, m. 1) der Taglöhner; danes imamo težake; — 2) das Gewicht an der Wanduhr, Polj.
588. težákinja, f. die Taglöhnerin, Jan.; tudi: težakínja, jvzhŠt.
589. težakováti, -ȗjem, vb. impf. Taglöhnerdienste leisten, als Taglöhner leben, Bes.
590. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
591. težáščina, f. die Taglöhnerarbeit, das Tagwerk: ročna, vozna t., die Hand-, Zugarbeit, Levst. (Cest.).
592. težáški, adj. Taglöhner-; težaško delo.
593. težȃštvọ, n. der Taglöhnerstand, kajk.- Valj. (Rad).
594. tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
595. težȃva, f. die Schwierigkeit, die Beschwerlichkeit; s težavo, mit Mühe, schwer; brez težave, mühelos; — die Mühseligkeit; vsak ima svoje težave; — die Beschwerde; porodne težave, die Geburtswehen; smrtne težave, die Todesnoth; — težave me obhajajo, es ist mir übel, unwohl; težava mi je, es ist mir übel, Kras.
596. težávən, -vna, adj. beschwerlich, schwierig; težavna pot; težavno delo.
597. težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.- C.
598. težávnost, f. die Beschwerlichkeit, die Schwierigkeit; — die Mühseligkeit.
599. težčáti se, -ȃ se, vb. impf. težča se mi, es beliebt mir nicht, Dol.- Mik.
600. težčíca, f. = težava, die Schwere (des Kopfes), die Eingenommenheit, Valj. (Rad).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani