Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (4.855-4.954)

  1. šesterovlȃdje, n. die Sechsherrschaft, Cig.
  2. šesterozlǫ́žən, -žna, adj. sechssilbig, Cig., Jan.
  3. šesterozòb, -zǫ́ba, adj. sechszähnig, Cig., Jan.
  4. šestfúntən, -tna, adj. sechspfündig, Cig., Jan.
  5. šę̑stkratən, -tna, adj. sechsmalig.
  6. šestlẹ́tən, -tna, adj. sechsjährig.
  7. šestlǫ̑tən, -tna, adj. sechslöthig, Jan.
  8. šestnajstę̑r, num. sechzehnerlei; — prim. četver.
  9. šestnajstę̑rən, -rna, adj. sechzehnfach.
  10. šestnajstę̑rka, f. das Sechzehntelformat, das Sedezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. šestnajstę̑rnat, adj. sechzehnfach.
  12. šestodstǫ́tən, -tna, adj. sechsprocentig, DZ.
  13. šeststọlẹ́tən, -tna, adj. sechshundertjährig.
  14. šibkọ̑stən, -stna, adj. schwächlich, Jan. (H.).
  15. šilátən, -tna, adj. stachelig, stechend, Zora.
  16. širı̑telj, m. der Verbreiter, nk.
  17. širnokostenjáški, adj. mit breitem Knochengerüste: š. dedec, Jurč.
  18. širokolístən, -tna, adj. breitblätterig, Cig., Jan.
  19. širokopodplátən, -tna, adj. breitsohlig, Vrt.
  20. širokorítən, -tna, adj. breitarschig, Cig.
  21. širokoústən, -tna, adj. 1) breitmündig, Cig., Jan.; — 2) großmäulig, großsprecherisch, prahlerisch.
  22. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
  23. škrabótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Z.
  24. škrabótəlj, -tlja, m. 1) = škrabotec, Z.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- C.
  25. škrȃtəc, -tca, m. dem. škrat; 1) = škrat; — 2) der Windwirbel, C., Ptujsko polje- Kres; — 3) der Haarwirbel, verfilztes Haar, C.; — (š. jezdi prašiča, če mu strče ščetine po hrbtu, C.); — 4) pisani š., die gezierte Schildwanze (cimex oleraceus), Erj. (Ž.).
  26. škrȃtək, -tka, m. dem. škrat; 1) der Kobold, Cig., Jan., C.; — 2) = škorpijon, Jan.
  27. škrátəlj, -tlja, m. = škrat; ima škratlja v žepu (o človeku, kateri je nenavadno srečen), Cig.
  28. škrbótəc, -tca, m. = škrabotec, Medv. (Rok.).
  29. škrbotẹ̑lica, f. das Leimkraut (silene inflata), Medv. (Rok.); — ( nam. škreb-?).
  30. škrbótəlj, -tlja, m. neko jabolko, C.
  31. škrebétəc, -tca, m. die Schelle, C.
  32. škrebótəc, -tca, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Cig., C.
  33. škrgétəc, -tca, m. die Schelle, Jan.
  34. škripótəc, -tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C.
  35. škrlȃtən, -tna, adj. Scharlach-, Purpur-; purpurn.
  36. škrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Cig.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
  37. škrobótəlj, -tlja, m. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
  38. škrpétəc, -tca, m. dem. škrpet; der Schuhlappen, C.
  39. škrpétəlj, -tlja, (-təljna), m. 1) der Pantoffel, BlKr.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. škrpet.
  40. škȓtež, m. der Geizhals, vzhŠt.
  41. šọ̑łmaštər, -štra, m. der Schulmeister; (tudi: -mošter, -mešter); — iz nem.
  42. šótən, -tna, adj. Torf-.
  43. šrátəlj, -tlja, m. = škrat, C., Dol.
  44. štántən, -tna, adj. Pacht-, Cig.
  45. štè, adv. = koli: kaj šte = kar koli ( prim. hoteti), vzhŠt.- Mik.
  46. štəbȃla, ** f., pogl. štibala.
  47. štedír, -rja, m. = štedor, Z., Ljub.; ( f., Cig.).
  48. štediti, -im, vb. impf., pogl. ščediti.
  49. štedǫ̑r, -rja, m. der Wagebalken, Mik.; — prim. štodira.
  50. štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.- C.; — eine große Flasche, Kr.
  51. štefnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, stöbern.
  52. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
  53. štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
  54. štekljáča, f. palica z močnim štekljem (žebljem) na koncu, kakršne imajo krošnjarji, C., Z., Rib.
  55. štekljȃčar, -rja, m. berač s štekljačo, Z., Kr.; — štekljačarji, nekdaj neka posebna vrsta potepuhov, kakor rokovnjači, plaščarji, Levst. (Rok.).
  56. štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
  57. štẹ̑łnica, f., Koborid- Erj. (Torb.), pogl. žehtelnica.
  58. štẹ́lọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.), DZ.
  59. štembìh, -íha, m. ein Brunnen, mit einem hohlen Baumstamm eingefasst, Z., Svet. (Rok.); — prim. štepih.
  60. štémpəlj, -plja, m. kolek, der Stempel.
  61. štémpəljski, adj. Stempel-; štempeljske pristojbine, Stempelgebüren, DZ.
  62. štempìh, -íha, m. = štepih, C.
  63. štempljáti, -ȃm, vb. impf. stempeln.
  64. štę̑nge, f. pl. = stopnice; — iz nem. Stiege.
  65. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  66. štẹ̑nje, n. 1) = štetje, das Zählen; — 2) das Lesen, Cig., vzhŠt.
  67. štę̑nta, f. die Mühe, Dict., C.; — prim. it. stento, Mühseligkeit.
  68. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
  69. štəpáti, -ȃm, vb. impf. trauen: temu človeku ni dosti š., Gor.; — pogl. štupati 2).
  70. štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
  71. štę́ra, f. das Arbeiten eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn, bes. das Nähen; v štero iti, Gor.; krojač ga je gonil s seboj po šterah, Vrt.; — prim. bav. auf die stör gehen, Mik. (Et.).
  72. 1. štèrc, štérca, m. šterca voditi = na štarec voziti, vzhŠt.; — prim. štarec.
  73. 2. štèrc, štérca, m. = berač, Mur., Cig., vzhŠt.; zdaj že vsak š. kadi, Slom.; — prim. nem. Sterzer = Müßiggänger, Mik. (Et.).
  74. štȇrcar, -rja, m. der Müßiggänger, Gor.; der Vagabund, Meg.; — prim. 2. šterc.
  75. štérčiti, -im, vb. impf. = na šterc voziti, Fr.- C.; — prim. 1. šterc.
  76. štę́ri, pron. = kateri, Ščav., ogr.- C.
  77. štȇrkinja, f. = beračica, Št.- Cig., Jan.; — prim. štere.
  78. šterlīng, m. angleški denar, der Sterling.
  79. 1. štę̑rna, f. der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen; š. na vago, Cig., Jan.; š. na kolo, SlGor.- C.; — prim. gr. στέρνα, lat. cisterna, nem. Zisterne, Mik. (Et.).
  80. 2. štę̑rna, f. weiß und roth (oder schwarz) gefleckte Kuh, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  81. štę̑rnast, adj. šternasta krava, = 2. šterna, Polj.
  82. štẹ̑təv, -tve, f. die Zählung; — po stari štetvi, nach der alten Währung, Svet. (Rok.).
  83. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
  84. štẹ́ti, štèm, vb. impf., ogr.- C., pogl. hoteti.
  85. štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.- Vest.
  86. štẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Zähler, Cig.; — der Zähler ( math.), V.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Leser, Cig., C., vzhŠt.
  87. štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
  88. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  89. štẹvı̑lar, -rja, m. der Rechner, Cig.
  90. štẹvı̑łba, f. die Rechnung, Cig., Jan.
  91. štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvı̑łnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
  92. štẹvíliti, -ı̑lim, vb. impf. mit Zahlen rechnen, Cig., Jan., C.
  93. štẹvı̑łka, f. 1) die Nummer, die Ziffer, V.-Cig., Jan., C., Cel. (Ar.), nk.; — 2) das einzelne Stück: številke razpel so bile po goldinarju, LjZv.
  94. štẹvı̑łkoma, adv. mit Ziffern: š. postaviti, izraziti kaj, etwas beziffern, Cig. (T.); š. zaračuniti, DZ.
  95. štẹviłkovȃnje, n. die Numeration, Cel. (Ar.).
  96. štẹviłkováti, -ȗjem, vb. impf. numerieren, Jan. (H.).
  97. štẹvı̑łnik, m. das Zahlwort, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  98. štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl ( gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).
  99. štẹviloslǫ̑vje, n. = številstvo, die Zahlenlehre, Jan. (H.).
  100. štẹvı̑łstvọ, n. das Zahlensystem, Cig. (T.); — die Zahlenlehre, die Rechenkunst, Cig., Jan.; — das Rechnen, C.

   4.355 4.455 4.555 4.655 4.755 4.855 4.955 5.055 5.155 5.255  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA