te (4.755-4.854)

4755. stvarı̑təv, -tve, f. die Erschaffung, die Schöpfung, Cig., Jan., nk.; s. sveta, Ravn.- Valj. (Rad).
4756. stvorı̑telj, m. der Schöpfer, Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
4757. stvorı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, Cig. (T.).
4758. stvorı̑təv, -tve, f. 1) die Schöpfung: samosvojna s. (generatio aequivoca), Tuš. (B.); — die Creierung, SlN.; — 2) die Function ( phil., math.), Cig. (T.).
4759. suhokǫ̑stəc, -stca, m. ein beindürrer Mensch: ta suhokostec grdi! Jurč.
4760. suhopę̑təc, -tca, m. ein dünnfüßiger Mensch, Jurč.
4761. suhopę̑tək, -tka, m. = suhopetec: mestni otroci so suhopetki, Vrtov. (Km. k.).
4762. suhótəc, -tca, m. ein oberschlächtiges Mühlrad, auch eine Mühle mit solchem Rade, Vreme- Erj. (Torb.).
4763. suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.- C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken ( fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).
4764. suhtẹ́ti, -ím, vb. impf. mager, schwach, kraftlos werden, Savinska dol.- C.
4765. sútəl, -tla, m. = birmski boter, C.; (sutal, Jan.); — prim. it. santolo = boter, C.
4766. svarı̑telj, m. der Mahner, der Warner, Zora.
4767. svarı̑təv, -tve, f. der Verweis, Mur.; — die Ahndung, Cig., Jan.; die Mahnung, die Warnung, Mur., Cig., Jan., nk.
4768. svȃtəc, -tca, m. der Führer, der Kranzjungfer, C.
4769. svȃterca, f. die Kranzjungfer, C., vzhŠt.
4770. svȃterja, f. ein zur Hochzeit geladenes Frauenzimmer, ogr.- Mik.
4771. svȃtervca, f. die Kranzjungfer, C.
4772. svȃtervčnjak, m. der Kranzjungferführer, C.
4773. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
4774. svẹ́stən, -stna, adj. besinnungsvoll, Cig.; bewusst ( phil.), h. t.- Cig. (T.); s. samega sebe, selbstbewusst, Cig. (T.).
4775. svę́təc, -tca, m. = svetnik, der Heilige, Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), ogr.- Let.; vsi svetci, das Allerheiligenfest, Mur.
4776. svę́təčən, -čna, adj. festtäglich, festlich, Mur., Jan., C.; svetečni dan, der Festtag, Meg., C.; svetečna propoved, die Festpredigt, Raič ( Let.); (svetę́čən, Mur., Meg.).
4777. svę́təčnost, f. die Feierlichkeit, die Festlichkeit, Mur., Jan., C.
4778. svę̑tej, m. = svetec, svetnik, Jarn.
4779. svę́tək, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); v petek kakor v svetek, = alle Tage, C.; to obleko imam v petek in svetek, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; k svetkom se preskrbeti z nastilom, BlKr.; pl. svetki = božični prazniki, C.; — tudi: svétək, Valj. (Rad).
4780. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
4781. 1. svẹ́tən, -tna, adj. Welt-; — = posveten, weltlich, Cig., Jan., nk.
4782. 2. svẹ́tən, -tna, adj. Rath-, Raths-: svẹ̑tni zbor, die Rathsversammlung, Ravn.; svetna hiša, das Rathhaus, Guts.- Cig.
4783. svetẹ́nji, adj. Feiertags-, festlich: svetenja obleka, SlGor.- C., Danj.- M.
4784. svetẹ́njost, f. die Feierlichkeit, C.
4785. svetẹ́šnji, adj. festlich, ogr.- M.; svetešnje oblačilo, vzhŠt.- C.
4786. svetı̑telj, m. der Heiliger, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
4787. svetı̑təv, -tve, f. die Heiligung, Jan.
4788. svẹtločútən, -tna, adj. lichtempfindlich, Sen. (Fiz.).
4789. svetolẹ́tən, -tna, adj. das Jubeljahr betreffend: svetoletna vrata, die Jubelpforte, Cig.
4790. svetopę̑təc, -tca, m. der Scheinheilige, der Frömmler, Jan., C.
4791. svetopę́tən, -tna, adj. scheinheilig, M.; svetopetna hinavščina, Vod. (Bab.).
4792. svítək, -tka, m. 1) der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etwas tragen zu können, der Tragring; brez svitka škaf na glavi nositi; — 2) etwas Ringartiges, Kranzartiges: s. smokev, ein Kranz Feigen, Cig.; — s. dratu, eine Drahtrolle, Cig.; — voščeni s., der Wachsstock, Cig., DZ.; — der Wulst (in den Säulenordnungen), Cig.; — der Ring, die Krone (an Hufen und Klauen), Cig.; — der Atlas (in der Beinlehre), Cig., Cig. (T.); — v svitke jesti, gierig essen, v svitkih mu je šla jed v grlo, die Speisen wurden von ihm hastig verschlungen, Lašče- Levst. (M.); — 3) der Pfannenkuchen, Cig.; — 4) der Wasserwirbel, Cig.; — 5) v svitke iti, sich sehr ängstigen, Cig.; ( zum Kreuz kriechen, Z.); — 6) roženi s., die hornartige Tellerschnecke (planorbis corneus), Erj. (Ž.); = roženasti s., Jan.
4793. svítəł, -tla, adj., Cig., Jan. i. dr.; (nastalo iz svẹtȃł, kar se izgovarja: svitȃł, Cv.); pogl. svetel.
4794. svı̑tən, -tna, adj. Früh-: svitna maša = svitnica, Zilj.- Jarn. (Rok.).
4795. svojebítən, -tna, adj. originell, nk.
4796. svojevŕstən, -stna, adj. eigenartig: svojevrstno čudo, Let.
4797. svojítən, -tna, adj. besonderer: zaradi čisto svojitnih, važnih vzrokov, Levst. (Pril.); njih svojitno osebje, DZ.
4798. svojı̑təv, -tve, f. die Zueignung, die Beanspruchung, nk.
4799. svršę́tək, -tka, m. die Vollendung, das Ende, C., Z.; — hs.
4800. šȃntək, -tka, m. der Hinkende, Valj. (Rad).
4801. šapǫ́təlj, -tlja, m. die Halskrause, Cig.; — prim. fr. jabot.
4802. šártəlj, -tlja, m. der Gugelhupf, Jarn., Jan., C., Dol.; — prim. bav. schart, kupferner Tiegel (Küchengeschirr), Štrek. (Arch.).
4803. šátər, -tra, m. der Zauber, die Hexerei: na šatre verovati, C.
4804. ščəgę́təc, * -tca, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; ali te kaj rad šegetec ima? bist du leicht kitzelig? Mur.
4805. ščekótəc, -tca, m. der Hahnenkamm, der Klappertopf (rhinanthus) (šek-) Cig., Medv. (Rok.); — prim. ščeketati.
4806. ščę̑tən, -tna, adj. Bürsten-, Cig.; ščetni odtisek, der Bürstenabzug, Cig., Jan.
4807. ščı̑təc, -tca, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig. (T.).
4808. ščı̑tək, -tka, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Dalm.- Valj. (Rad); — š. pri ključanici, Cig.; — naprsni š. = naprsnik, das Brustblatt, C.; — naddurni š., der Thürgiebel, Cig.
4809. ščítən, -tna, adj. Schild-, Cig., Jan.
4810. šəpétəc, -tca, m. das Gelispel, Jan.
4811. šestdesetę̑r, num. sechzigerlei; — prim. četver.
4812. šestdesetę̑rən, -rna, adj. sechzigfach.
4813. šestdeseteríca, f. eine Anzahl von sechzig, das Schock, Cel. (Ar.).
4814. šestdesetę̑rnat, adj. sechzigfach.
4815. šę̑stdesetkratən, -tna, adj. sechzigmalig, Mur.
4816. šestdesetlẹ́tən, -tna, adj. sechzigjährig, Mur.
4817. šę́stəc, -tca, m. der Sechste, Valj. (Rad).
4818. šestę̑r, f. das Sechsgespann, Mur.
4819. šestę̑r, num. sechserlei; — prim. deseter.
4820. šesterák, m. der Sechsender, Jan.
4821. šestę̑rəc, -rca, m. 1) der Hexameter, Zora; — 2) das Hexaeder, Jan., Cig. (T.); — 3) der Sextant, C.
4822. šestę̑rək, -rka, m. = šesterna nit, gesechster Faden, Mur., Cig.
4823. šestę̑rən, -rna, adj. sechsfach.
4824. šesterína, f. das Sechsgespann, Mur., Met., Burg. (Rok.).
4825. šestę̑rka, f. 1) die Sechs, Mur.; — 2) ein sechszähliges Kleeblatt, Mur.
4826. šestę̑rnat, adj. sechsfach.
4827. šestę̑rnik, m. 1) der Sechsender, Cig.; — 2) der Sextant, Jan.; — 3) der Hexameter, Zora.
4828. šesterodẹ́łən, -łna, adj. sechstheilig, Cig.
4829. šesteroglásən, -sna, adj. sechsstimmig, Cig.
4830. šesteroglàv, -gláva, adj. sechsköpfig, Cig., Jan.
4831. šesterogùb, -gúba, adj. sechsfältig, sechsfach, Cig.
4832. šesterokǫ́tən, -tna, adj. sechseckig, Cig., Jan.
4833. šesterokǫ̑tje, n. = šesterokotnik, Cig., Jan., DZ.
4834. šesterokǫ̑tnik, m. das Sechseck, Cel. (Geom.).
4835. šesterolístən, -stna, adj. sechsblätterig, Cig.
4836. šesteronòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Cig., Jan.
4837. šesteronogàt, -áta, adj. = šesteronog, Jan.
4838. šesteroǫ́gəłn, adj. sechseckig, Cig.
4839. šesterooglàt, -áta, adj. sechseckig, Cig.
4840. šesteropę́rən, -rna, adj. sechsfederig, Cig., Jan.
4841. šesteroplòsk, -plǫ́ska, adj. sechsflächig, sechsseitig, Cig. (T.).
4842. šesteroròb, -rǫ́ba, adj. sechskantig, Cig.
4843. šesteroròk, -rǫ́ka, adj. sechsarmig, Cig., Jan.
4844. šesteroslǫ̑včən, -čna, adj. = šesterozložen, Jan.
4845. šesterospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Sextett, nk.
4846. šesterostòp, -stǫ́pa, adj. sechsfüßig, hexapodisch ( v. Versen), Jan.
4847. šesterostǫ́pən, -pna, adj. hexapodisch, Jan.
4848. šesterostǫ̑pje, n. die Hexapodie, Jan., Cig. (T.).
4849. šesterostǫ̑pnik, m. der Hexameter, Cig. (T.).
4850. šesterostràn, -strána, adj. sechsseitig, Jan.
4851. šesterostrȃnski, adj. sechsseitig, Jan. (H.).
4852. šesterostròk, -strǫ́ka, adj. sechsfach, Cig.
4853. šesterostrùn, -strúna, adj. sechssaitig, Cig.
4854. šesterovẹ́jən, -jna, adj. sechsästig, Cig.

   4.255 4.355 4.455 4.555 4.655 4.755 4.855 4.955 5.055 5.155  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani