Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (4.655-4.754)

  1. stẹnı̑čnica, f. der Wanzensame (corispermum), C.
  2. stẹnı̑čnik, m. das Wandläusekraut, die Stinklilie (iris foetidissima), Cig.; — tudi: der Wasserschierling (cicuta virosa), C.
  3. stẹnı̑čnjak, m. = steničnik, der Wasserschierling, Jan.; — tudi: das Wanzenkraut (coriandrum sativum), C.
  4. stenı̑ja, f. napon, die Sthenie ( phil.), Cig. (T.).
  5. stẹník, m. = lesena stena (pri podu ali senici), Dol.
  6. stəníti, -ím, vb. pf., pogl. izteniti.
  7. stẹ̑nj, m. der Docht, Alas., Dict., Guts., Cig., Jan., Ip.- Mik., Štrek., nk.; ne bo tlečega stenja ugasnil, Ravn.; vrvčasti s., der Schnurdocht, DZ.; — prim. stsl. stênь, Schatten, Mik. (Et.).
  8. stenjáti, -ȃm, vb. impf. ächzen, Mik., Z.
  9. stẹ̑nje, n. coll. Felsenwände, die Felsengruppe, Cig. (T.).
  10. stẹnjíca, f. die Dochtbank, Cig.
  11. stẹnobòj, -bója, m. = stenolom, C.
  12. stenogrāf, m. tesnopisec, der Stenograph.
  13. stenografı̑ja, f. tesnopis, die Stenographie.
  14. stenografováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) stenographieren, nk.
  15. stenogrāfski, adj. stenographisch.
  16. stẹnolòm, -lǫ́ma, m. der Mauerbrecher, der Sturmbock, Cig., Jan.
  17. stẹnotvòr, -tvǫ́ra, m. der Felsit, Erj. (Min.).
  18. stẹ́nski, adj. Wand-: stenska ura, die Wanduhr, Guts.- Cig.
  19. stèp, stę́pa, m. 1) le nekoliko v snop zravnana slama, Polj.; — 2) der Vagabund, der Lump, C.
  20. stēp, f. die Steppe, Jan., Cig. (T.), C.; — rus.
  21. stēpa, f. = step f., die Steppe, Cig., Jan., C.
  22. stẹ́panje, n. das Herumschwärmen: nočno s., C.
  23. 1. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. stepsti; herabschlagen; hruške z drevesa s., jvzhŠt.
  24. 2. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. stepsti; 1) zusammenschlagen: jajca s., Eier klopfen, Cig.; presno maslo s., Butter rühren, C.; — 2) s. se, sich begatten (von Fischen), C.; — 3) s. se, = potepati se, C.; ( prim. hs. stepsti se kam, sich verschlagen).
  25. stę́pčən, -čna, adj. essgierig, Svet. (Rok.).
  26. stepè, -ę́ta, m. der Vagabund, Dol.
  27. stēpən, -pna, adj. Steppen-: stepna rastlina, Cig.; stepna reka, der Steppenfluss, stepno jezero, der Steppensee, Cig. (T.).
  28. stepeníca, f. = potepuhinja, C.
  29. stepenína, f. das Vagabundengesindel, C.
  30. stepenjáča, f. der Butterrührkübel, C.
  31. stę̑pka, f. = stepki, C.
  32. stę̑pki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Guts., C., Valj. (Rad).
  33. 1. stę̑pnik, m. = otep slame: boljšo slamo poškopajo, slabšo postepajo (= v škopnike, stepnike povežejo), Polj.
  34. 2. stēpnik, m. der Steppenbewohner, C.
  35. 1. stépsti, -tépem, vb. pf. herabschlagen, herabprügeln; oreh z drevesa s., jvzhŠt.
  36. 2. stépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln; s. koga; — abklopfen, abrühren: jajca s., Cig.; — durch Schlagen dicht machen, Cig.; testo s., Gor.; — s. se, handgemein werden, sich in die Haare gerathen, zu raufen anfangen; — ali ste se s pametjo steple? habt ihr den Verstand verloren? LjZv.; — 2) zusammenraffen, Cig.; — v sebe s., gierig verzehren, Tolm.; — 3) zusammenschwätzen, Cig., Dol., Gor.; Bog zna, kaj bodo še stepli! M.
  37. stəptáti, -ȃm, vb. pf. zusammentreten, zusammenstampfen; zemljo s., die Erde festtreten.
  38. stepúh, m. = potepuh, Mur.- Cig., C.; — prim. 2. stepati 3).
  39. stereografı̑ja, f. telopis, die Stereographie, Cig. (T.).
  40. stereometrı̑ja, f. telomerstvo, die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  41. stereoskōp, m. telozor, das Stereoskop, Jan., Cig. (T.); zrcalni, lečni s., das Spiegel-, Linsenstereoskop, Žnid.
  42. stereotīp, m. stereotipi, plošče za celotisk, Stereotypen, Cig.
  43. stereotīpən, -pna, adj. stereotyp, Jan., Cig. (T.); stereotipni tisk = celotisk, der Stereotypendruck, Cig. (T.).
  44. stereotipı̑ja, f. celotisk, die Stereotypie, Cig. (T.).
  45. stereotīpnica, f. 1) stereotipni presnetek, der Abklatsch, Cig. (T.); — 2) die Stereotypdruckerei, Jan. (H.).
  46. stę̑ri, m. pl. = stiri, ogr.- C.
  47. stérž, m. = storž, Gor.- Valj. (Rad).
  48. stésati, -tę́šem, vb. pf. zusammenzimmern.
  49. stẹ̑ska, f. die Sammelgrube des Mühlwassers, das Mühlwehr, Št.- Cig., C., M.
  50. stẹsníti, -ím, vb. pf. verengen, einengen; — einschränken, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; človeško svobodo s., Cig.; stesnjena oblast, Cig.; — s. se, sich einschränken, Cig.
  51. stẹsnjȃva, f. die Einengung: s. srca, die Herzbeklemmung, Cig.; — die Einschränkung, die Schmälerung, Cig., Nov.
  52. stẹsnjávati, -am, vb. impf. = stesnjevati, Cig.
  53. stẹsnjénje, n. die Verengung, Cig.
  54. stẹsnjénost, f. die Eingeschränktheit, Cig.
  55. stẹsnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stesniti; einengen, Cig.; — stesnjujoč, limitativ, Cig. (T.); stesnjujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
  56. stę́ti se, stámem, stmèm se, vb. pf. gerinnen, coagulieren, Jan., Cig. (T.); scvrta mast se stame, je že steta, jvzhŠt.; loj se je stel, C.; kri se stame ("steme"), Slom.- C.; steta kri, Št.- C.
  57. stetoskōp, m. prsna slušaljka, das Stethoskop, Cig. (T.).
  58. stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.- Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
  59. stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
  60. stəzdà, f. = steza, Guts., Mur., Jan., C., Rož.- Kres.
  61. stəzíca, f. dem. steza: tudi: stəzicà, Valj. (Rad).
  62. stəzíčica, f. dem. stezica; Leži, leži stezičica, Npes.-K.
  63. stəzína, f. = steza, BlKr.; pos. = steza poleg kolovozov po gozdu, Lašče- Levst. (Rok.).
  64. stežȃj, m. die Thürangel, Jan.; vrata na s., na ves s. odpreti, die Thüre angelweit öffnen; od stežaja odprt, angelweit offen, C.; — prim. stežje, stog, stožer, Mik. (Et.).
  65. stežȃjnik, m. die Thürpfoste, C.
  66. stežę́r, m. 1) die Thürangel, Mik.; tudi: stę́žer, Valj. (Rad); — 2) der Haspelstock mit dem Zapfenloch, in welchem sich die Welle dreht, Frey. (Rok.); — 3) ein Cadre, DZ.; stežeri in razdelki deželne brambe (die Stämme und Abtheilungen), DZ.; ( prim. hs. stežer, der Stamm, das Stammvermögen).
  67. stežę́rən, -rna, adj. Cadre-: stežerni stan, der Stand des Cadre's, DZ.
  68. stę̑žje, n. = kol sredi stoga, die Schoberstange, Tolm.- Erj. (Torb.).
  69. stę̑žka, adv. = s težka, schwerlich, C.; — schwer: to me stežka stane, Dol.
  70. stę̑žkoma, adv. mit Mühe, Cig., Jan.; kaum, C.
  71. stofúntən, -tna, adj. hundertpfündig, nk.
  72. stọ̑kratən, -tna, adj. hundertmalig.
  73. stolẹ̑təc, -tca, m. ein hundertjähriger Mann, Mur.
  74. stolẹ́tən, -tna, adj. hundertjährig; stoleten hrast; stoletna pratika; stoletni praznik, die Säcularfeier, Cig., Jan.; stoletne izpremembe, die Säcularveränderungen, Cig. (T.).
  75. stoloravnȃtelj, m. der Ordner einer Tischgesellschaft, nk.; — hs.
  76. stopnjȃtəv, -tve, f. die Steigerung ( gramm.), die Gradation, Jan.
  77. storı̑təv, -tve, f. die Verrichtung, die Leistung, Cig., Cig. (T.), DZ.
  78. stotę̑r, num. hunderterlei; — prim. deseter.
  79. stotę̑rən, -rna, adj. hundertfach; stoterna hvala.
  80. stotę̑rka, f. die Zahl hundert, Mur.
  81. stotę̑rnat, adj. = stoteren.
  82. stoústən, -stna, adj. hundertmäulig, Cig.
  83. stovŕstən, -stna, adj. hunderterlei, Cig.
  84. strahopę̑təc, -tca, m. der Hasenfuß, der Feigling.
  85. strahopę́tən, -tna, adj. = strahopet.
  86. strahótən, -tna, adj. schreckhaft, graus; strahotna vlada, der Terrorismus, Cig. (T.).
  87. strahovítən, -tna, adj. = strahovit 2), Mur., Jan.
  88. strástən, -stna, adj. leidenschaftlich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  89. stratēg, m. vojskovodja, der Strateg, Cig. (T.).
  90. stratēgičən, -čna, adj. strategisch, Cig. (T.), nk.
  91. strategı̑ja, f. vojskovodstvo, die Strategie, Cig. (T.).
  92. strategı̑jski, adj. strategisch, Cig. (T.).
  93. stražı̑təv, -tve, f. die Bewachung, der Wachdienst, Jan.
  94. strȃžmeštər, -tra, m. der Wachtmeister (Rangstufe in der Cavallerie), C.; (po češ. stražmistr).
  95. strȃžmojstər, -stra, m. = stražmešter, DZ.
  96. strmótən, -tna, adj. steil, Z.
  97. strojı̑təv, -tve, f. das Gerben, die Bereitung der Felle, Cig., Jan.
  98. stvarı̑telj, m. = stvarnik, Mur., Jan.
  99. stvarı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, C.; stvariteljna moč, Zv.
  100. stvarı̑teljica, f. die Schöpferin, Jan. (H.).

   4.155 4.255 4.355 4.455 4.555 4.655 4.755 4.855 4.955 5.055  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA