Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (455-554)

  1. terjȃtəv, -tve, f. die Forderung, bes. die Geldforderung.
  2. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
  3. térjav, adj. dumm, SlGor.; — prim. terec.
  4. terjȃva, f. die Geldforderung, Cig., Jan.
  5. tę̑rjavəc, -vca, m. der Forderer; — der Gläubiger ( opp. dolžnik), C., Škrinj.
  6. tę̑rjavka, f. die Fordrerin.
  7. terjȃvščina, f. die Forderung, Cig., Jan., Levst. (Pril.).
  8. terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
  9. termīt, m. neka mravlja: die Termite (termes), Erj. (Ž.).
  10. termoelēktričən, -čna, adj. thermoelektrisch.
  11. termoelēktrika, f. elektrika zbujena po toploti, die Thermoelektricität.
  12. termomētər, -tra, m. toplomer, das Thermometer.
  13. termoskōp, m. toplokaz, das Thermoskop.
  14. tȇrna, f. trojica, die Terne.
  15. tę̑rnica, f. der Spreuwinkel auf der Dreschtenne, kajk.- Valj. (Rad).
  16. tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
  17. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
  18. tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  19. térnjav, adj. blöde, tölpelhaft, Mur., Cig., C.
  20. térnjavəc, -vca, m. der Tölpel, Mur., C., vzhŠt.
  21. terorīzəm, -zma, m. das Schreckenssystem, der Terrorismus.
  22. terpentīn, m. der Terpentin.
  23. terpentīnov, adj. Terpentin-: terpentinovo olje.
  24. terpentīnovəc, -vca, m. der Terpentingeist.
  25. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
  26. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
  27. tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
  28. tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
  29. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
  30. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
  31. tẹsȃn, -snà, adj. = tesen.
  32. tesaníca, f. = treska, C.
  33. tesȃnje, n. das Behauen des Holzes, das Zimmern.
  34. tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
  35. tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
  36. tesárčək, -čka, m. = tesarče, Cig.
  37. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  38. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
  39. tesárski, adj. Zimmermanns-, Zimmer-.
  40. tesȃrstvọ, n. das Zimmerhandwerk.
  41. tesáški, adj. = tesarski, Cig.
  42. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
  43. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
  44. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  45. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
  46. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  47. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
  48. téslast, adj. okoren, neokreten: t. človek, GBrda.
  49. tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
  50. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.
  51. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
  52. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
  53. tẹsníca, f. = tesna pot med ograjama, Jap.- C.
  54. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.
  55. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
  56. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
  57. tẹsnóbən, -bna, adj. 1) eng; — 2) beklommen, ängstlich, Cig., Jan.
  58. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
  59. tẹsnobíti, -ím, vb. impf. verengen, Mur., Cig., Jan.; — bedrängen, beängstigen, Mur., Cig.
  60. tẹsnǫ̑ča, f. die Enge, Jan.; — die Beengung, Jan.; — das Gedränge, Jan.; — die Angst, C.
  61. tẹsnopìs, -písa, m. die Stenographie, Jan., Cig. (T.), nk.
  62. tẹsnopı̑səc, -sca, m. der Stenograph, Jan., nk.
  63. tẹsnopísən, -sna, adj. stenographisch, Jan., nk.
  64. tẹsnopı̑sje, n. die Stenographie, Jan., nk.
  65. tẹsnopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Cig.
  66. tẹsnosŕčən, -čna, adj. engherzig, Mur., Cig., nk.
  67. tẹsnosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Mur., nk.
  68. tẹsnọ̑st, f. die Enge; — die Knappheit.
  69. tẹsnóta, f. die Enge; — die Knappheit; — die Beklemmung, die Angst; — die Bedrängnis, C.
  70. tẹsnótən, -tna, adj. eng.
  71. tẹsnoùst, -ústa, adj. tesnouste kače, die Engmäuler, Erj. (Z.).
  72. testamènt, -énta, m. = oporoka, das Testament.
  73. testātor, -rja, m. oporočnik, der Testator.
  74. tẹstę̑n, adj. von Teig.
  75. tẹstę̑nast, adj. teigicht, V.-Cig.
  76. tẹsteníca, f. eine Mehlspeise (Pastete, Nudel u. dgl.), C.
  77. tẹstenı̑čar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Jan. (H.).
  78. tẹstenína, f. kar je iz testa; das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur.
  79. tẹstnàt, -áta, adj. teigig, Cig., Jan.; — teigartig: ilovico narediti testnato, Danj. (Posv. p.).
  80. tẹstọ̑, n. der Teig.
  81. tẹstovína, f. = testenina, Jan.
  82. tẹstovı̑t, adj. teigig, Cig. (T.).
  83. tẹstǫ̑vje, n. das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur., Jan., DZ.
  84. tesulārən, -rna, adj. kockoven, tessular, tessularisch, Cig. (T.).
  85. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
  86. təščə̀n, -ščnà, adj. nüchtern, C.; — = na tešče uživan: teščno pitje, Fr.- C.
  87. tẹščı̑łnica, f. die Weinpresse, Levst. (Pril.), Nov.
  88. təščína, f. die Weiche am Körper, Dol.
  89. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  90. tẹščnják, m. das Gedränge (tešnjak), Dol.- Mik.
  91. təščnọ̑st, f. die Nüchternheit, Mur., Cig., Jan.
  92. tẹšíłen, -łna, adj. tröstend, trostreich, nk.
  93. tẹšílọ, n. das Besänftigungsmittel, Jan.; der Trost, nk.; Kdor je nesrečen, upa vsak tešila, Str.
  94. tẹšı̑telj, m. der Tröster, Jan., nk.
  95. tẹšı̑teljica, f. die Trösterin, nk.
  96. tẹ́šiti, tẹ̑šim, vb. impf. beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; Marija je Jožefa tešila, Npes.- Pjk. (Črt.); otroka t., Dol.; — trösten, Jan., nk.
  97. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  98. tȇtčək, -čəka, m. der Vetter, vzhŠt.- C.
  99. tetčı̑čna, f. = mojega tetca hči, Valj. (Rad).
  100. tȇtəc, -tca, m. = moje tete mož, Z., BlKr.

   1 55 155 255 355 455 555 655 755 855  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA