te (401-500)

401. tepíšče, n. die Prügelstätte, C., SlN.
402. tę̑pka, f. 1) die Mostbirne; — 2) neka trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
403. tę̑pkati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Polj.
404. tę́pkovəc, -vca, m. 1) der Mostbirnwein; — 2) der Ort, wo viele Mostbirnen wachsen, Mur.; — 3) neka vrsta tepek, Gor.
405. tę́pkovnica, f. = tepkovec 1), Mur.
406. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
407. 2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
408. tépnja, f. eine schwatzhafte Person, Mik.; tudi: tę̑pnja, Valj. (Rad).
409. tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
410. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
411. təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
412. təptȃnje, n. das Stampfen; das Niedertreten.
413. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
414. tepȗn, m. der Raufbold, der Balger, Cig.
415. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
416. 1. teráč, m. der Flachsbrecher, Cig., Jan.
417. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
418. teráča, f. 1) das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Flachsbreche, Mur.
419. teračíca, f. die Flachsbrecherin, Cig., BlKr.
420. terȃłnica, f. die Folterbank, ZgD.
421. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
422. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
423. tȇrca, f. tretjica (v glasbi), trojica (v igri), die Terz.
424. tercēt, m. trospev, das Terzett.
425. tercijȃl, m. der Bettbruder.
426. tercijȃlka, f. die Bettschwester.
427. tercijȃlski, adj. frömmlerisch.
428. tercijȃlstvọ, n. die Frömmelei.
429. tercijȃn, m. brat 3. reda sv. Frančiška; — der Bettbruder.
430. tercijȃnka, f. sestra 3. reda sv. Frančiška; — die Bettschwester.
431. tercijȃnstvọ, n. die Frömmelei.
432. tercijārən, -rna, adj. tretjegorski, tertiär ( geol.), Cig. (T.).
433. tére, -ę́ta, m. der Tölpel, C.
434. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
435. terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
436. teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
437. teríca, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin.
438. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
439. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
440. terı̑čnjak, m. das Brechelbrot, Mur., Cig.
441. terı̑lja, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin, Mur., Jan., Danj.- Mik., Št.
442. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
443. terílọ, n. das Flachsbrechen, Jan.
444. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
445. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
446. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
447. terı̑ški, adj. die Brechlerinnen betreffend, Brechel-: teriška jama, die Brechelgrube, Zv.
448. terı̑tba, f., Danj. (Posv. p.), pogl. teritva.
449. terı̑təv, -tve, f. das Flachsbrechen, das Brecheln, Mur., Cig., Jan., C.
450. teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.
451. terı̑tva, f. = teritev, Mik.
452. terjȃčnica, f. das Theriakwasser, Cig.
453. terják, m. der Theriak.
454. terjákovəc, -vca, m. der Theriakgeist, Cig., Jan.
455. terjȃtəv, -tve, f. die Forderung, bes. die Geldforderung.
456. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
457. térjav, adj. dumm, SlGor.; — prim. terec.
458. terjȃva, f. die Geldforderung, Cig., Jan.
459. tę̑rjavəc, -vca, m. der Forderer; — der Gläubiger ( opp. dolžnik), C., Škrinj.
460. tę̑rjavka, f. die Fordrerin.
461. terjȃvščina, f. die Forderung, Cig., Jan., Levst. (Pril.).
462. terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
463. termīt, m. neka mravlja: die Termite (termes), Erj. (Ž.).
464. termoelēktričən, -čna, adj. thermoelektrisch.
465. termoelēktrika, f. elektrika zbujena po toploti, die Thermoelektricität.
466. termomētər, -tra, m. toplomer, das Thermometer.
467. termoskōp, m. toplokaz, das Thermoskop.
468. tȇrna, f. trojica, die Terne.
469. tę̑rnica, f. der Spreuwinkel auf der Dreschtenne, kajk.- Valj. (Rad).
470. tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
471. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
472. tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
473. térnjav, adj. blöde, tölpelhaft, Mur., Cig., C.
474. térnjavəc, -vca, m. der Tölpel, Mur., C., vzhŠt.
475. terorīzəm, -zma, m. das Schreckenssystem, der Terrorismus.
476. terpentīn, m. der Terpentin.
477. terpentīnov, adj. Terpentin-: terpentinovo olje.
478. terpentīnovəc, -vca, m. der Terpentingeist.
479. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
480. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
481. tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
482. tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
483. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
484. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
485. tẹsȃn, -snà, adj. = tesen.
486. tesaníca, f. = treska, C.
487. tesȃnje, n. das Behauen des Holzes, das Zimmern.
488. tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
489. tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
490. tesárčək, -čka, m. = tesarče, Cig.
491. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
492. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
493. tesárski, adj. Zimmermanns-, Zimmer-.
494. tesȃrstvọ, n. das Zimmerhandwerk.
495. tesáški, adj. = tesarski, Cig.
496. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
497. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
498. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
499. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
500. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani