Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (4.001-4.100)

  1. protestāntski, adj. protestantisch.
  2. protestāntstvọ, n. das Protestantenthum, der Protestantismus.
  3. protestováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) protestieren, Cig. (T.), nk.
  4. prọ̑tikǫ́tən, -tna, adj. diagonal, Cig., Jan.
  5. prọtilẹ̑tək, -tka, m. = protiletje, Mur., C.
  6. prọtilẹ́tən, -tna, adj. Frühlings-, Mur.
  7. prọtipǫ́tən, -tna, adj. rückläufig, retrograd ( astr.), Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  8. prọ̑titę̑žje, n. das Gegengewicht, Cig. (T.).
  9. prọ̑tiutę̑ž, f. = protivna utež, das Gegengewicht, Jan. (H.).
  10. provzročı̑telj, m. der Urheber, nk.
  11. provzročı̑təv, -tve, f. die Verursachung, die Veranlassung, nk.
  12. pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
  13. pȓstək, -tka, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) pl. prstki, der Keulenschwamm (clavaria flava), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
  14. pŕsten, m. = prstan, Gor.- Cig., Jan., Mik.
  15. 1. prstę̑n, adj. 1) aus Erde, irden; prstena posoda; — 2) erdartig: prstena barva, die Erdfarbe, Cig.; — fahl, Cig., Jan.; prsteno perje ima beloglavi jastreb, Vrt.; — 3) erdhältig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — mit Erde beschmutzt, Gor.; prsteno krilo, prstene ročice, Npes.-K.
  16. 2. pȓstən, -stna, adj. Finger-: prstna kost, prstna mišca; prstni členki, die Fingergelenke.
  17. 1. prstę̑nast, adj. erdicht, erdfarbig, Cig., Jan.
  18. 2. pŕstenast, adj. fingerringähnlich, C.
  19. pŕstenəc, -nca, m. = prstanec, der Goldfinger, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  20. prstenẹ́ti, -ím, vb. impf. zur Erde werden, Cig., Met.; — vermodern, Cig.
  21. prsteníca, f. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Ringelraupe, Jan., Nov.; ( prim. prsteničar).
  22. prstenı̑čar, -rja, m. der Ringelspinner (gastropacha neustria), Erj. (Ž.).
  23. prsteník, m. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Gichtrose (paeonia peregrina), Nanos- Erj. (Torb.).
  24. prstenína, f. irdenes Geschirr, die Töpferware, Cig.
  25. prstenják, m. der Goldfinger, Jan.
  26. prstenomèr, -mę́ra, m. das Ringmaß, Cig.
  27. prstę̑nost, f. die Fahlheit, Cig.
  28. prstenováti, -ȗjem, vb. impf. (bei der Trauung) die Ringe wechseln, Jarn.- Cig.; — prim. hs. prstenovati djevojku, der Verlobten den Ring anstecken.
  29. pȓtəc, -tca, m. das Tüchel, C.
  30. prtę̑n, adj. 1) leinen, bes. grobleinen, Mur., Cig., Jan., Gor., jvzhŠt.; prtene hlače, die Linnenhosen, Mur.; — 2) grob (= nicht fein): prtena kola, der Blockwagen, Cig.; prtena klobasa, die Reis-, Brei- oder Leberwurst, Gor., Celjska ok.- C.; prten modrijan, ein Quasigelehrter, Cig.
  31. prteníce, f. pl. Leinwandhosen, Z., Rut. (Zg. Tolm.).
  32. prtenína, f. das Leinzeug, die Leinware, die Wäsche.
  33. pȓtež, m. die Bürde, Nov.- C.
  34. prvobítən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Cig., Jan., C., Levst. ( LjZv.); prvobı̑tni svet, die Urwelt, prvobitno stanje, der Urzustand, Cig. (T.); originell: besede niso prvobitne, LjZv.
  35. prvoborı̑telj, m. der Vorkämpfer, nk.
  36. pȓvokratən, -tna, adj. erstmalig.
  37. prvosvẹ́tən, -tna, adj. urweltlich, Cig., Jan.
  38. prvótən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Original-, primär, primitiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prvotni pomen, Cig. (T.); prvotni spis, das Original, Jan.; prvotni tok, inducierender Strom ( phys.), Cig. (T.).
  39. prvovŕstən, -stna, adj. zur ersten Reihe gehörig, nk.; — classisch, Cig.
  40. psālter, -rja, m. psalmnik, der Psalter.
  41. pšenátən, -tna, adj. = ikrast (finnig): pšenatna svinja, C.
  42. puhtẹ̑nje, n. 1) das Dunsten; — 2) der Dunst, Cig.
  43. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
  44. pulı̑təv, -tve, f. 1) das Ausraufen, C.; — 2) = puljava, das Raufen, C.
  45. pȗntək, -tka, m. iz žime in sukna narejena, svitku podobna priprava, okrog katere ženske ovijajo kite, BlKr.; — prim. nem. Bund.
  46. pustẹ̑la, f. = pusta baba, Rož.- Kres.
  47. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
  48. pȗstež, m. = pust človek, ein langweiliger Mensch, ein trockener Patron.
  49. pustótən, -tna, adj. öde, leer, Jan., Bes., nk.; p. prostor, Let.
  50. pȗtəc, -tca, m. das Taschenmesser, C.
  51. pútər, -tra, m. = surovo maslo, die Butter; — po nem.
  52. rabọ̑tən, -tna, adj. 1) Frohn-, Cig., Jan.; — trudna ino rabotna reč je, es ist ein mühsam Ding, Krelj; — 2) frohnpflichtig, Jan.; — 3) mechanisch, gedankenlos, Cig., Jan., C.
  53. račı̑telj, m. der Gönner, LjZv.
  54. radohǫ́tən, -tna, adj. freiwillig, C.
  55. radọ̑stən, -tna, adj. Wonne-, fröhlich, freudig, Mur., Cig., Jan., nk.; — nav. rádosten.
  56. rahločútən, -tna, adj. zartfühlend, Cig., Jan., nk.
  57. rájtəlj, -tlja, (-təljna), m. der Reitel, Cig., Valj. (Rad), Kr.; — iz nem.
  58. rakētən, -tna, adj. Raketen-, Cig., Jan.
  59. rakovítən, -tna, adj. = rakovit, Jan.
  60. ranı̑telj, m. der Verwunder, kajk.- Valj. (Rad).
  61. ranı̑təv, -tve, f. die Verwundung, Cig., Jan., nk.
  62. rȃntež, m. = jako dolg človek (eine Hopfenstange), Cig.
  63. rástən, -tna, adj. 1) üppig wachsend, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Gor.; — 2) das Wachsthum fördernd: jvzhŠt.
  64. rástenje, n. das Wachsen.
  65. rastı̑təv, -tve, f. die Balz, Cig., Jan.
  66. rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
  67. ravnȃtelj, m. der Leiter, der Director, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  68. ravnȃteljica, f. 1) die Leiterin, die Directrice, nk.; — 2) črta r., die Richtlinie, die Richtungslinie ( math.), Cig. (T.).
  69. ravnȃteljstvọ, n. die Leitung, die Direction, die Directorswürde, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  70. ravnȃtəv, -tve, f. das Verfahren, die Handlungsweise, Cig., Jan., C.
  71. ravnı̑telj, m. der Leiter, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  72. ravnočŕtən, -tna, adj. geradlinig, C., nk.
  73. ravnohǫ́tən, -tna, adj. gleichgesinnt, Jurč. (Tug.).
  74. ravnótən, -tna, adj. eben, Cig.
  75. ravnotę̑žje, n. = enakotežje, das Gleichgewicht, Cig., Jan., C., nk.
  76. razbǫ́tən, -tna, adj. lärmend, M., Z., Ravn.
  77. razbrẹmenı̑təv, -tve, f. die Entlastung, DZ.; zemljiščna r., die Grundentlastung, Cig. (T.).
  78. razcvẹ̑tək, -tka, m. = razcvet, Jan.
  79. razcvətẹ́ti se, -ím se, vb. pf. = razcvesti se, Jan.
  80. razdẹlı̑telj, m. der Vertheiler, kajk.- Valj. (Rad).
  81. razdẹlı̑tən, -tna, adj. Eintheilungs-, Cig.
  82. razdẹlı̑təv, -tve, f. die Theilung, die Eintheilung, die Vertheilung; r. na troje, die Dreitheilung, Cig. (T.); r. na stopnje, die Gradeintheilung, Cig. (T.); davčna r., die Steuerumlage, Cig., Jan., Levst. (Pril.); davčne razdelitve na vso deželo, die Landesumlagen, Levst. (Pril.).
  83. razdołžı̑təv, -tve, f. die Tilgung (einer Schuld), Cig., Jan.
  84. razdrobı̑təv, -tve, f. die Zerbröckelung, die Zertrümmerung, Jan. (H.).
  85. razdȓtəv, -tve, f. die Zerstörung, C., Ravn.
  86. razdružı̑təv, -tve, f. die Auflösung (einer Vereinigung), die Trennung, Jan. (H.).
  87. razglası̑təv, -tve, f. die Bekanntmachung, C.; die öffentliche Erklärung, Cig., Jan.
  88. razjasnı̑təv, -tve, f. die Aufklärung, nk.
  89. razję́tən, -tna, adj. zerlegbar, Fr.- C.
  90. razkladȃtelj, m. der Ausleger, der Exeget, Jan. (H.).
  91. razkrojı̑təv, -tve, f. die Zersetzung, Jan., C.
  92. razlagȃtelj, m. der Ausleger, der Erklärer, Cig.
  93. razlastı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Cig., DZ., Nov., nk.
  94. razlę́tən, -tna, adj. Explosions-, nk.
  95. razletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) auseinanderfliegen, zerstieben; mladiči so se razleteli; — pleva se z gumna razleti, Dalm.; denar se brž razleti; — sich verlieren: ljudje so se razleteli, Zilj.- Jarn. (Rok.); — in Stücke fliegen, zerspringen, platzen, explodieren; puška se je razletela; — 2) recht ins Laufen kommen: konji so se razleteli, Svet. (Rok.).
  96. razlı̑tək, -tka, m. die verschüttete Flüssigkeit: razlitke po mizi pobrisati, LjZv.
  97. razločı̑təv, -tve, f. die Trennung, die Scheidung, Jan., nk.; — die Unterscheidung, Jan., nk.
  98. razlǫ̑tək, -tka, m. = razloček, Trub., Krelj- Mik.
  99. razložı̑təv, -tve, f. die Auseinandersetzung, die Erklärung, nk.
  100. razmejı̑təv, -tve, f. die Grenzscheidung, Cig.

   3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA