te (3.801-3.900)

3801. pretəščáti se, -ȃm se, vb. pf. nüchtern etwas genießen, Jan. (H.).
3802. pretę̑t, adj. ublaženo nam. preklet (proklet); preteta resnica je to! Let.; preteto ne bodi! Vrt., Rib.; neko preteto telce, Jurč.
3803. pretę̑za, f. 1) = jarmnica, die Jochwiede, Notr.; — 2) ein fauler Mensch (oseba, katera se rada preteguje), ogr.- M.; — 3) die Überspannung, Jan. (H.); — na vse preteze = na vse pretege, Jan. (H.).
3804. pretezȃłnica, f. die Recke, Jan.
3805. pretę́zati, -am, vb. impf. ad pretegniti = pretegati; 1) überwiegen, Cig. (T.); — 2) p. se, disputieren, Cig.
3806. pretę́zavica, ** f. 1) das Dehnen und Recken der Glieder, Habd.- Mik.; — 2) die Tortur, Jan., C.
3807. prẹtèž, -tę́ža, m. 1) das Drohen, die Drohung, Dict., Trub., Krelj, Dalm., Kast.; tudi: prẹ̑tež, Valj. (Rad); — 2) prẹ̑tež, der Droher, Mur., Danj.- Mik.
3808. pretę̑ža, f. zu große Last, die Überlast, das Übergewicht, Cig., Jan., C.; voznina od preteže, das Überfrachtporto, DZ.; — die Wucht, Cig., Jan.
3809. pretežȃk, -žkà, adj. = pretežek.
3810. pretę́žati, -tę̑žam, vb. pf. 1) zu sehr beladen, Cig., M.; nikogar pretežati in nikomur naprej pomagati, rok. iz 15. stol.; — 2) lästig werden; Bog je takovo dobro, koje nikdar ne preteža, kajk.- Valj. (Rad).
3811. pretežávən, -vna, adj. zu schwierig; — überaus schwierig.
3812. pretežə̀k, -žkà, adj. zu schwer; — überaus schwer; — tudi: pretéžək, -žka.
3813. 1. pretę́žən, -žna, adj. überwiegend, vorherrschend, Jan., Cig. (T.), Levst. (Cest.), nk.; pretežni nagon k umetnosti, Navr. (Spom.); pretežna večina, Navr. (Let.).
3814. 2. prẹtę́žən, -žna, adj. drohend, Droh-: pretežna beseda, Trub.
3815. preteževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) erschweren, Cig.; ( prim. pretežiti); — 2) überwiegen, SlN.; ( prim. pretežen).
3816. pretežíti, -ím, vb. pf. zu schwer machen, erschweren, C.
3817. pretę̑žje, n. das Übergewicht, Cig.
3818. pretę́žnost, f. das Überwiegen, das Übergewicht, Cig., Jan.
3819. prẹtı̑telj, m. der Droher, Zora.
3820. pretovorı̑təv, -tve, f. die Umladung, Jan. (H.).
3821. preubranı̑təv, -tve, f. die Vorbauung, die Verhütung, die Prävention, Cig.
3822. preumẹ́tẹłn, -łna, adj. zu kunstreich; zu geschickt, Dol.; — überaus kunstreich; überaus geschickt, Z.; (-ljən, Cig. [T.]).
3823. preumẹ́tən, -tna, adj. = preumetelen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
3824. preustrojı̑təv, -tve, f. = preustrojba.
3825. preužı̑tək, -tka, m. der Lebensunterhalt: p. imeti, seine gute Auskunft haben, Cig.; — bes. das Leibgedinge, der Auszug, C.; izgovoriti si kaj za preužitek, Jurč.
3826. prevalı̑təv, -tve, f. die Handlung des Umwälzens, Cig.
3827. prevodı̑telj, m. der Übersetzer, nk.
3828. prevodı̑teljstvọ, n. das Übersetzungsbureau, Nov.- C.
3829. prevrátən, -tna, adj. Umwälzungs-, revolutionär, Cig. (T.), nk.; prevrȃtna stranka, die Umsturzpartei, Cig. (T.).
3830. prevrẹ̑tək, -tka, m. der Absud, das Decoct, Cig., Jan.
3831. prevrtẹ́ti, -ím, vb. pf. anders oder anderswohin drehen, überdrehen, Cig.
3832. prevzę́tən, -tna, adj. übermüthig; — anspruchsvoll, eingebildet, Cig., Jan., Cig. (T.).
3833. prevzę̑təv, -tve, f. die Übernahme, Jan., C.
3834. prezbitērij, m. duhovniški prostor v cerkvi, das Presbyterium.
3835. prezbiterijānəc, -nca, m. der Presbyterianer, Cig.; (prezbiterijanci so poseben del protestantov na Angleškem in v Ameriki).
3836. prezrẹ́tən, -tna, adj. = prezoren, prozoren, C., Z.
3837. prežálostən, -stna, adj. zu traurig; — überaus traurig; hochbetrübt, tiefgebeugt.
3838. prežı̑tək, -tka, m. der Lebensunterhalt, C.; — der Auszug ( z. B. der Eltern), C.; — das Gnadenbrot, C.
3839. preživı̑tək, -tka, m. der Lebensunterhalt, die Nahrung, C., Svet. (Rok.).
3840. prežlȃhtən, -tna, adj. zu edel; — überaus edel; wohledel, Jan.; hochwohledel, Cig.; prežlahtna gospa!
3841. pribı̑tək, -tka, m. der Zuwachs, Cig. (T.), DZ.; — stsl.
3842. pricẹ́stən, -stna, adj. an der Straße befindlich: pricẹ̑stna gostilna, Zv.
3843. pricvətę́ti, -ím, vb. pf. = pricvesti, M.
3844. pričę̑tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; za pričetka, anfänglich, C.; — pričetki, die Anfangsgründe, Cig., Jan.
3845. pričę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Jan.; pričę̑tna ljubezen, C.; pričetna dela, die Vorarbeiten, DZ.
3846. pričvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. mit einem Vorspann aushelfen: ( fig.) Vorschub leisten, Ip.
3847. pridȃtək, -tka, m. die Zugabe, die Zubuße, Cig., Jan.
3848. pridihtẹ́ti, -ím, vb. pf. schnaufend oder stark athmend kommen, Let.
3849. pridobı̑tək, -tka, m. das Erworbene, der Erwerb, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Levst. (Pril.); — die Errungenschaft, Jan., C.
3850. pridobı̑təlj, m. der Erwerber, DZ.
3851. pridobítən, -tna, adj. Erwerbungs-, Erwerbs-, Cig., Jan.; pridobı̑tnọ podjetje, eine Erwerbsunternehmung, DZ.; pridobitni način, die Erwerbungsart, Cig., Jan.; pridobitni davek, die Erwerbssteuer, DZ.; pridobitna zadruga, der Erwerbsverein, DZkr.
3852. pridobı̑təv, -tve, f. die Erwerbung, Cig., Jan.; — der Gewinn, C.; die Beute, C.; die Errungenschaft, Jan., Zora.
3853. pridrhtẹ́ti, -ím, vb. pf. zitternd, in Aufregung herbeikommen, SlN.
3854. prigrústən, -stna, adj. ekelhaft, C.; prigrustno mišljenje, Krelj.
3855. prihitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) eilend kommen, herbeieilen; — 2) durch schnelles Arbeiten einbringen: p., kar je zamujenega, Mur., Cig., Jan., Vrt., Kr.; kar danes zamudim, bom jutri prihitel, Met.
3856. prihitẹ́vati, -am, vb. impf. ad prihiteti.
3857. prihranı̑təv, -tve, f. die Ersparung, Cig., Jan., nk.
3858. priíhtẹti, -im, vb. pf. schluchzend kommen.
3859. prijȃtelj, m. 1) der Freund; dober p.; prijatelja sva (si); (govori se nav. prijatəł, -tla); — 2) ovčji p., größere und kleinere Klette (lappa maior et minor), Stopice na Tolm.- Erj. (Torb.).
3860. prijȃteljən, -ljna, adj., Danj. (Posv. p.); pogl. prijateljski.
3861. prijateljeváti, -ȗjem, vb. impf. freundschaftlich verkehren: p. s kom, Navr. (Kop. sp.); prijateljevali so z Benečani, SlN.
3862. prijȃteljica, f. die Freundin; prijateljici sve si; ( nav. se govori: prijatlica).
3863. prijáteljiti, -ȃteljim, vb. impf. befreunden: p. koga s kom, Cig.; p. se s kom, jemandes Freund werden, ihn Freund heißen, (-tliti) Cig.
3864. prijateljìv, -íva, adj. freundlich: ljubezniv, p. mož, prijateljivo se držati proti bratom, (-tliv) Trub.; freundschaftlich, (-tljiv) Mur.
3865. prijȃteljkinja, f. = prijateljica, Mur., Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
3866. prijȃteljski, adj. freundschaftlich; Freundschafts-; po prijateljsko; prijateljska zveza.
3867. prijȃteljstvọ, n. die Freundschaft.
3868. prijateljstvováti, -ȗjem, vb. impf. in Freundschaft leben: p. s kom. C., Zora.
3869. prijȃteljščina, f. = prijateljstvo, Cv.
3870. priję́tən, -tna, adj. angenehm; p. duh, prijetna sapa, prijetno življenje.
3871. priklamotę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = pritepsti se, vzhŠt.- C., SlN.
3872. priklamotę̑rjenəc, -nca, m. = pritepenec, vzhŠt.- C.
3873. príklẹtəc, -tca, m. dem. príklet; der Kellervorbau, der Kellerhals, C.
3874. prikorı̑stək, -stka, m. der Gewinn, C.
3875. prikǫ́tək, -tka, m. der Seitenwinkel, Cig., Jan.; ( češ., polj.).
3876. prikratı̑təv, -tve, f. die Verkürzung, Jan.
3877. prilȃstək, -stka, m. das Attribut ( gramm.), Jan.
3878. prilastı̑təv, -tve, f. die Zueignung, Cig., Jan.
3879. priləgótən, -tna, adj. bequem, C.
3880. prilẹ́tən, -tna, adj. bejahrt; p. mož.
3881. priletẹ́ti, -ím, vb. pf. herangeflogen kommen; lastovke so nazaj priletele; sekira je v steno priletela, die Axt fuhr an die Wand an, Cig.; — angerannt, angeschossen kommen; p. kakor strela, kakor puščica, Cig.
3882. priletẹ́vati, -am, vb. impf. ad prileteti, Jan.
3883. prilı̑stək, -stka, m. das Nebenblatt, Cig. (T.), Tuš. (B.).
3884. prilı̑tək, -tka, m. der Zuguss, Cig.
3885. prilǫ́žnostən, -stna, adj. Gelegenheits-, Jan.
3886. primerjȃtəv, -tve, f. 1) die Vergleichung, Jan.; die Collationierung, Jan. (H.); — 2) ( gramm.) = stopnjevanje, die Comparation, Jan.
3887. primẹ́stən, -stna, adj. bei der Stadt gelegen, C.
3888. primę̑tək, -tka, m. = primeček, kajk.- Valj. (Rad).
3889. primọ̑stək, -stka, m. die Seitenbrücke, Cig., Jan.
3890. prinaskútən, -tna, adj. widrig, Abscheu erregend, Jan.
3891. prinesı̑təlj, m. der Überbringer, Cig. (T.), DZ.
3892. pripę̑tək, -tka, m. das Ereignis, der Zufall, der Fall, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.- C.
3893. pripı̑tək, -tka, m. = napitnica, der Trinkspruch, Jan., C.
3894. priplȃtək, -tka, m. der Zuschuss: državni p., Cig.; — die Gehaltszulage, Jan.
3895. pripletę́nka, f. die Kranzeljungfer, Notr.
3896. pripodobı̑təv, -tve, f. die Vergleichung, Jan. (H.).
3897. priporočı̑təv, -tve, f. die Empfehlung, Jan.
3898. pripǫ́təc, -tca, m. großer Wegerich (plantago maior), Tuš. (R.), Cig.; — prim. trpotec.
3899. pripǫ́tək, -tka, m. = pripotec, Mik.
3900. pripǫ́tən, -tna, adj. am Wege gelegen, bequem, C.

   3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani