Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (3.555-3.654)

  1. poznátən, -tna, adj. kennbar, kenntlich, Cig., Jan., DZ.
  2. poznavȃtelj, m. der Kenner, C., nk.; poznavatelji in soditelji ženske lepote, Str.
  3. poznavȃteljica, f. die Kennerin, nk.
  4. poznavȃteljski, adj. Kenner-, C., nk.
  5. poznolẹ́tən, -tna, adj. Spätsommer-: poznolẹ̑tna noč, Str.
  6. požı̑tək, -tka, m. = užitek, der Genuss, C.
  7. poživótən, -tna, adj. was am Körper ist, Mur.; poživotni očut ( phil.), die Körperempfindung, Cig. (T.).
  8. požołtẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich gelb werden, Jan., jvzhŠt.
  9. požołtẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich sich gelb färben, Jan.
  10. požŕtən, -tna, adj. = požrešen, Mur.- Cig., Jan., Glas.
  11. prábivȃtelj, m. der Ureinwohner, Bes.
  12. prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.- M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
  13. práprotən, -tna, adj. Farnkraut-: praprotno seme.
  14. prárodı̑telji, m. pl. die Ureltern, SlN.
  15. praskantẹ́ti, -ím, vb. impf. = prasketati: ogenj v brinju, plamen v slami praskanti, Dalm.
  16. prásvẹ̑tən, -tna, adj. urweltlich, Jan. (H.).
  17. práštẹvílọ, n. die Primzahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); medsebojna praštevila, relative Primzahlen, Cel. (Ar.).
  18. prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.- Mik., BlKr.- Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.- Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
  19. prȃtež, m. das Reisegepäck, BlKr.- DSv., nk.; tudi: pratèž, -ę́ža, DZ.
  20. pratežarína, f. die Gepäcksfrachtgebür, DZ.
  21. prȃtežən, -žna, adj. Gepäcks-: pratežni voz, Cig.; pratežno odpravništvo, die Gepäcksexpedition, DZ.
  22. prȃtežnica, f. der Gepäcksschein, DZ.
  23. práutę̑ž, f. das Urgewicht, DZ.
  24. pravdodátən, -tna, adj. Recht erweisend: deske pravdodatne, Levst. (Zb. sp.).
  25. pravokǫ́tən, -tna, adj. rechtwinkelig, winkelrecht, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.), nk.; senkrecht, Cel. (Geom.).
  26. pravopǫ́tən, -tna, adj. rechtläufig ( astr.), Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  27. pravótən, -tna, adj. richtig, recht, authentisch, Jan., Cig. (T.), nk.; pravotna oblika, Slovan.
  28. praznótən, -tna, adj. leer, nichtig, eitel, Jan.
  29. prebirȃtəv, -tve, f. = prebiranje 1), Jan. (H.).
  30. prebı̑tək, -tka, m. 1) der Aufenthalt, Kremp.- M., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); v nebu p. (Wohnung) dobim, C.; tukaj nimam prebitka, hier ist nicht mein Verbleiben, Z.; — 2) der Überschuss, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; sferski p. ( math.), sphärischer Excess, Cig. (T.); p. od troškov, Levst. (Nauk); — der Überfluss; imeti česa na p., von einer Sache im Überflusse haben: imaš na izbor in prebitek vsega lepega, Zv.
  31. prebítən, -tna, adj. permanent, Cig. (T.); — stsl.
  32. prebivȃtelj, m. = prebivavec, nk.
  33. prebivȃteljstvọ, n. = prebivavstvo, nk.
  34. prebivȃtən, -tna, adj. Wohn-: prebivȃtni prostori, Levst. (Nauk).
  35. preblagodátən, -tna, adj. sehr gnadenreich: p. čudež, LjZv.
  36. preblȃtən, -tna, adj. zu kothig; preblatno je, ne morem iz hiše.
  37. precẹnı̑təv, -tve, f. 1) die Schätzung, die Taxation; p. blaga, der Warenanschlag, Cig.; — 2) die Überschätzung, Cig., Jan., Zora.
  38. precvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = precvesti, M.
  39. precvətẹ́vati, -am, vb. impf. ad precveteti; = cvet poganjati, BlKr.
  40. prečástən, -tna, adj. zu ehrenvoll; — sehr ehrenvoll, Cig.; — hochehrwürdig, Cig., Jan., nk.
  41. prečę́tək, -tka, m., Guts., pogl. vzrok.
  42. predȃtelj, m. der Verräther, Krelj.
  43. predȃtəv, -tve, f. die Übergabe, Jan. (H.).
  44. predčȗtək, -tka, m. = predčut, Z.
  45. predlagȃtelj, m. der Antragsteller, nk.
  46. predložı̑telj, m. der Vorleger, Jan. (H.).
  47. predložı̑təv, -tve, f. die Vorlage, Jan. (H.).
  48. predmẹ́stən, -stna, adj. vorstädtisch, Vorstadt-, Mur., Cig., Jan., nk.
  49. predmę́tən, -tna, adj. zum Gegenstand gehörig, Jan.; predmę̑tnọ steklo, das Objectivglas, Cig.; — Object- ( gramm.): predmetni stavek, der Objectsatz, Jan.; — objectiv, Cig., Jan.; predmetni slog, objectiver Stil, Cig. (T.); — concret, C.
  50. predmóstən, -stna, adj. vor der Brücke befindlich: predmọ̑stnọ branilo, der Brückenkopf, Cig.; predmostna ulica, die Brückengasse, Šol.
  51. prẹ́dnostən, -stna, adj. Vorrangs-, Vorzugs-, nk.
  52. predobı̑telj, m. der Sieger, C., kajk.- Valj. (Rad).
  53. predobı̑təv, -tve, f. die Besiegung, Jan.; die Eroberung, Jan.
  54. predobrọ̑tən, -tna, adj. allzugütig; überaus gütig.
  55. predplȃtək, -tka, m. = predplača, Jan. (H.), C.
  56. predpóstən, -stna, adj. (kar je pred postom) Vorfasten-; predpǫ̑stni čas.
  57. predpretę́kəł, -tékla, adj. längst vergangen, vorvergangen, M.; predpretekli čas, das Plusquamperfectum, Jan., nk.
  58. predpretéklost, f. die Vorvergangenheit ( gramm.), Jan. (H.).
  59. predpȗstən, -stna, adj. Faschings-; predpustna nedelja, predpustna veselica.
  60. predsmŕtən, -tna, adj. vor dem Tode stattfindend, Cig., M.
  61. predstavljȃtelj, m. = predstavljavec, C., Zora.
  62. predstẹ̑nək, -nka, m. die Vorwand, Cig.
  63. predsvẹ́tən, -tna, adj. vorweltlich, Cig.
  64. predtebǫ̑jəc, -jca, m. dein Vorgänger, C.
  65. predtę̑gljaj, m. das Schärfezeichen (`), Jan. (Slovn.).
  66. predtę́gniti, * -nem, vb. pf. predtegnjeni naglas, der geschärfte Accent, Jan. (H.), nk.
  67. predtemtoga, adv. früher, vorher, ogr.- C.
  68. predtę̑za, f. die Schärfung (in der Betonung), Jan. (Slovn.).
  69. preganjȃtəv, -tve, f. = preganjanje, Jan.
  70. pregnāntən, -tna, adj. jedrovit, gehaltreich, prägnant, Cig. (T.).
  71. pregonı̑telj, m. der Verfolger, Habd., C., kajk.- Valj. (Rad).
  72. pregradı̑təv, -tve, f. die Abtheilung (durch eine Scheidewand, einen Zaun u. dgl.).
  73. prehı̑tək, -tka, m. 1) das Übertreffen im Laufe, M.; — 2) die Übereilung, M.
  74. prehitẹ̑nje, n. die Zuvorkunft, die Prävention, Cig.
  75. prehítər, -tra, adj. zu schnell; — überaus schnell.
  76. prehitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durcheilen; — 2) zuvoreilen, vorlaufen, überholen: p. koga dirjaje, jezde, lete, z vozom itd.; temna noč jih prehiti (überrascht sie), Cig., C.; zuvorkommen: p. koga s snubitvijo, Cig.; jemandem den Vorrang ablaufen, ihn überflügeln, Cig., Jan.; — 3) übereilen: dobro delo se ne da prehiteti, gut Ding braucht Weile, Cig.; prehiteno delo, ogr.- C.; — p. se, sich übereilen, Slom.; v pričevanju se p., Škrinj.- Valj. (Rad).
  77. prehitẹ́vanje, n. das Übereilen, das Zuvorkommen.
  78. prehitẹ́vati, -am, vb. impf. ad prehiteti; ura prehiteva, die Uhr geht vor, Cig., Jan., Nov., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Kr.
  79. prehranı̑təv, -tve, f. die Ernährung, die Sustentation, die Verköstigung, nk.
  80. preimenítən, -tna, adj. zu berühmt, zu vornehm, zu wichtig; — überaus berühmt, überaus vornehm, überaus wichtig.
  81. preimenı̑təv, -tve, f. die Umnennung, die Transnomination, Jan.; — die Metonymie, Jan.
  82. preizkusı̑telj, m. der Examinator, DZ.
  83. preiztəkníti, -táknem, vb. pf. durchstöbern, ausstöbern, (preiztakniti) Cig., Jan.
  84. preizvolı̑təv, -tve, f. die Prädestination, Cig.
  85. preizvŕstən, -stna, adj. in hohem Grade ausgezeichnet, Jan., nk.
  86. preję̑tək, -tka, m. der Empfang, Z., Valj. (Rad).
  87. preję̑təv, -tve, f. der Empfang, Mur., Jan.
  88. prekátən, -tna, adj. Kammer-: prekȃtna voda, das Kammerwasser ( phys.), Jan. (H.).
  89. prekatę́ri, adj. = so mancher: prekatero (prektero) kačo sem ubil, C.
  90. prekatę́rokrat, adv. so manchesmal (= überaus oft), C.
  91. preklẹ̑stək, -stka, m. = oklestek; kaka celost je preklestek? Levst. (Zb. sp.).
  92. preklę̑təc, -tca, m. der Verfluchte, der Verdammte, Z., ogr.- C., Jan. (Slovn.).
  93. preklę̑təv, -tve, f. die Verfluchung, Škrinj.- Valj. (Rad).
  94. prekorístən, -stna, adj. zu nützlich; — überaus nützlich.
  95. prekǫ́tən, -tna, adj. übereck gehend, Cig.; diagonal, Cig. (T.); — polj.
  96. prekrátək, -tka, adj. zu kurz, allzukurz.
  97. prelagȃtelj, m. der Übersetzer, nk.
  98. prelagȃteljica, f. die Übersetzerin, nk.
  99. preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče- Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — ( pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  100. preletẹ́vati, -am, vb. impf. = preletovati, Jan.

   3.055 3.155 3.255 3.355 3.455 3.555 3.655 3.755 3.855 3.955  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA