te (355-454)

355. teorētiški, adj. theoretisch, Cv.
356. teorı̑ja, f. znanstveni učni stavki kake vednosti, die Theorie.
357. teorı̑jski, adj. theoretisch, Žnid.
358. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Mariborska ok.- Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
359. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
360. tepáča, f. die Holzaxt, die Fällhacke, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., SlGor.; t. v dva seka, die Queraxt, Mur.- Cig.
361. tepačíšče, n. = toporišče, C.
362. tépast, adj. 1) thöricht, Z.; — 2) zu wenig aufgegangen: t. kruh, Z.
363. tépav, adj. thöricht, C.
364. tepȃvs, m. der Raufbold, Cig., Jan.
365. tepȃvslja, f. die Rauferin, Cig.
366. tépčast, adj. tölpelhaft, beschränkt, borniert.
367. tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
368. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
369. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Vas Krn- Erj. (Torb.).
370. tepę̑ncija, f. = tepež, die Prügelei, BlKr.
371. tepeníca, f. die Prügelei, Svet. (Rok.).
372. tepénje, n. das Prügeln, das Schlagen.
373. tepę́nka, f. neka vinska trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
374. tépeš, -ę́ša, m. der Herumschwärmer, Mur.
375. tepešı̑ja, f. das Vagabundieren, Mur., Danj.- Mik.
376. tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
377. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
378. tepę̑škati, -am, vb. impf. = tepežkati, M.
379. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
380. tepę̑šnik, m. der Herumschwärmer, Mur.
381. təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
382. təpətȃvəc, -vca, m. eine starke Flügelfeder, die Schlagfeder, V.-Cig.
383. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
384. tepę́žən, -žna, adj. Prügel-: tepę̑žni prstan, der Raufring, LjZv.; — tepežni dan, das Fest der unschuldigen Kinder.
385. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
386. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
387. tepę̑žkanje, n. das Schlagen, die Schlägerei, LjZv.; das Schlagen mit der Kindelruthe am Feste der unschuldigen Kinder.
388. tepę̑žkar, -rja, m. otrok, ki hodi tepežkat; tepežkarji dobivajo kak majhen dar, Pjk. (Črt.).
389. tepę̑žkarica, f. dekle, ki hodi tepežkat, ZgD.
390. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
391. tepežljìv, -íva, adj. rauflustig, Jan.
392. tepę̑žnica, f. 1) eine Geißel, Dict., Jap. (Sv. p.); die Kleidergeißel, Cig.; die Kindelruthe; — 2) = tepežni dan, C., Ljub., Št.- Navr. (Let.); — 3) die Rauferei, Slom.; — 4) die Herumschwärmerin, Jan. (H.).
393. tepę̑žnik, m. 1) der Raufbold, Cig., Jan.; — 2) der Herumschwärmer, Cig.
394. tepę̑žnja, f. die Schlägerei, die Rauferei, Cig., Jan.
395. tepę́žnost, f. die Raufsucht, Cig.
396. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
397. tepígov, adj. tepigovi možje, Männer aus dem Pöbel, Trub.
398. tépih, m. = tepec, der Narr, der Tölpel, Fr.- C.
399. tepı̑n, m. der Raufbold, Cig.
400. tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.
401. tepíšče, n. die Prügelstätte, C., SlN.
402. tę̑pka, f. 1) die Mostbirne; — 2) neka trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
403. tę̑pkati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Polj.
404. tę́pkovəc, -vca, m. 1) der Mostbirnwein; — 2) der Ort, wo viele Mostbirnen wachsen, Mur.; — 3) neka vrsta tepek, Gor.
405. tę́pkovnica, f. = tepkovec 1), Mur.
406. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
407. 2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
408. tépnja, f. eine schwatzhafte Person, Mik.; tudi: tę̑pnja, Valj. (Rad).
409. tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
410. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
411. təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
412. təptȃnje, n. das Stampfen; das Niedertreten.
413. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
414. tepȗn, m. der Raufbold, der Balger, Cig.
415. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
416. 1. teráč, m. der Flachsbrecher, Cig., Jan.
417. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
418. teráča, f. 1) das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Flachsbreche, Mur.
419. teračíca, f. die Flachsbrecherin, Cig., BlKr.
420. terȃłnica, f. die Folterbank, ZgD.
421. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
422. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
423. tȇrca, f. tretjica (v glasbi), trojica (v igri), die Terz.
424. tercēt, m. trospev, das Terzett.
425. tercijȃl, m. der Bettbruder.
426. tercijȃlka, f. die Bettschwester.
427. tercijȃlski, adj. frömmlerisch.
428. tercijȃlstvọ, n. die Frömmelei.
429. tercijȃn, m. brat 3. reda sv. Frančiška; — der Bettbruder.
430. tercijȃnka, f. sestra 3. reda sv. Frančiška; — die Bettschwester.
431. tercijȃnstvọ, n. die Frömmelei.
432. tercijārən, -rna, adj. tretjegorski, tertiär ( geol.), Cig. (T.).
433. tére, -ę́ta, m. der Tölpel, C.
434. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
435. terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
436. teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
437. teríca, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin.
438. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
439. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
440. terı̑čnjak, m. das Brechelbrot, Mur., Cig.
441. terı̑lja, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin, Mur., Jan., Danj.- Mik., Št.
442. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
443. terílọ, n. das Flachsbrechen, Jan.
444. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
445. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
446. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
447. terı̑ški, adj. die Brechlerinnen betreffend, Brechel-: teriška jama, die Brechelgrube, Zv.
448. terı̑tba, f., Danj. (Posv. p.), pogl. teritva.
449. terı̑təv, -tve, f. das Flachsbrechen, das Brecheln, Mur., Cig., Jan., C.
450. teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.
451. terı̑tva, f. = teritev, Mik.
452. terjȃčnica, f. das Theriakwasser, Cig.
453. terják, m. der Theriak.
454. terjákovəc, -vca, m. der Theriakgeist, Cig., Jan.

   1 55 155 255 355 455 555 655 755 855  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani