Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (3.501-3.600)

  1. pǫ̑təv, -tve, f. = potva, Jan.
  2. potèz, -tę́za, m. 1) der Zug ( z. B. mit der Feder), der Strich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; tenak p., ein Haarstrich, Cig.; der Strich (beim Magnetisieren), Cig. (T.); — 2) der Tract, (o poslopjih), Cig., Burg.
  3. potę̑za, f. 1) die Linie, Cig., Jan., nk.; carinska p., die Zollinie, DZ.; — poteze na licu, C., nk.; — die Trace, DZ.; — 2) vinska bolezen: vino je na potezi = vleče se, der Wein ist zähe, Cig., Krško ( Dol.)- Erj. (Torb.); — 3) die Vagabundin, Svet. (Rok.).
  4. potezáč, m. 1) der Ziehhaken (bei Hochöfen), Cig.; — 2) der Vagabund, Z.
  5. potezáča, f. ein liederliches Weib, Z.; die Hure, C.
  6. potezȃj, m. eine gezogene Linie, ein Strich, Jarn., C.; pod potezajem, unter dem Strich, Vod. (Izb. sp.).
  7. potezálọ, n. der Thürstrick, Cig.
  8. potę́zanje, n. das (wiederholte) Ziehen; — prim. potezati.
  9. potę́zati, -am, vb. impf. ad potegniti; wiederholt ziehen; koren p., die Wurzel ausziehen, Cel. (Ar.); — dehnen, strecken, Cig.; — wiegen, Cig., Jan., Cig. (T.); železo poteza 10 funtov, Cig.; — črte p., Striche machen, Linien ziehen, Cig., nk.; — p. se za koga (kaj), sich jemandes (einer Sache) annehmen; — p. se za kaj, etwas prätendieren, C.; p. se za kako službo, nk.
  10. potezávati, -am, vb. impf. = potezovati, potezati, C.
  11. potę́zavica, f. vino, ki je na potezi, ki se vleče, C.
  12. potę́zən, -zna, adj. 1) dehnbar, Z.; — 2) potę̑zni jermen = kneftra, Levst. ( Let.).
  13. potezína, f. die Erdabrutschung ("koder je plaz potegnil"), C.
  14. potę̑zljaj, m. = potez, der Zug, Mur.; der Zug im Schachspiel, SlN.
  15. potę̑znica, f. neka mišca: der Abzieher, Erj. (Z.).
  16. potę́znost, f. = potegljivost 1), die Zugkraft, Cig.
  17. potezováti, -ȗjem, vb. impf. = potezati, Mur.
  18. potezúha, f. = vlačuga, C.
  19. potę̑ža, f. 1) die Üblichkeit, das Unwohlsein, Cig.; — 2) ein schweres Anliegen, der Gram, der Kummer, Jarn.
  20. potę́žati, -tę̑žam, vb. pf. 1) beschweren, Mur.; — 2) = potežkati, Z.
  21. potežȃva, f. die Beschwernis, die Drangsal, Jarn., Mur., C.
  22. potežȃvəc, -vca, m. der Beschwerer, kajk.- Valj. (Rad).
  23. potežȃvən, -vna, adj. bekümmert, C.
  24. potę̑žčica, ** f. die Beschwernis, kajk.- Valj. (Rad).
  25. poteževáti, -ȗjem, vb. impf. ad potežati, potežiti; beschweren, C.
  26. potežíti, -ím, vb. pf. beschweren, C.
  27. potę̑žkati, -am, vb. pf. (in der Hand) wägen, das Gewicht prüfen, Šol., Z., Dol., jvzhŠt.
  28. potı̑təv, -tve, f. das Schwitzen, Jan.
  29. potomtẹ̑ga, adv. hernach, Trub.- Mik.
  30. potrátən, -tna, adj. verschwenderisch; p. človek; potratno življenje; — kostspielig, Luxus-, Jan., nk.; potrȃtni izdelek, die Luxusware, Jan.
  31. potrȃtež, m. = potraten človek, Cig.
  32. potrdı̑təv, -tve, f. 1) die Befestigung, die Confirmation, Jan.; — 2) die Bestätigung, die Beglaubigung, Cig., Jan., M., nk.; — die Gutheißung, die Billigung, die Sanction, Cig., Jan.
  33. potvorı̑telj, m. der Verleumder, kajk.- Valj. (Rad).
  34. použı̑tək, -tka, m. der Genuss, C.; — der Verbrauch, der Consum, Cig., Jan.; kraji z večjim použitkom, DZ.
  35. použítən, -tna, adj. 1) Consumtions-, Cig.; použı̑tnọ mesto, der Verbrauchsort, DZ.; použitno blago, der Consumtionsartikel, Cig.; — 2) užiten, genießbar, Jan. (H.).
  36. poverı̑telj, m. der Committent, Jan. (H.).
  37. poverı̑təv, -tve, f. die Beglaubigung, die Legalisierung, Jan., DZ.
  38. povẹ́stən, -stna, adj. 1) = vesten, C.; — 2) Geschichts-, geschichtlich, Cig. (T.); povẹ̑stnọ znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.).
  39. povı̑təc, -tca, m. die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tolm.- Erj. (Torb.).
  40. povı̑tək, -tka, m. 1) das Wickelband (Fatsche): otrok še v povitku, C.; — 2) das Paket, DZ.; — 3) der Umschlag ( typ.), Cig. (T.); — der Bucheinband, C.; — 4) eine Art Speise (nekaj povitega), C.
  41. povı̑təv, -tve, f. die Entbindung, Cig., Jan.
  42. poviteziti, -im, vb. pf. in den Ritterstand erheben, Jan. (H.), (-žiti) Cig.
  43. poviteženje, n. die Erhebung in den Ritterstand, Vest.
  44. povrȃtək, -tka, m. 1) die Restitution, C.; p. na prejšnji stan, DZ.; — 2) die Rückkehr, Jan., Cig. (T.), LjZv., Jurč.
  45. povrátən, -tna, adj. zurückkehrend: s povratno pošto, mit umgehender Post, Jan. (H.); povrȃtni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.; povratna prejemnica, das Retourrecepisse, DZ.; povratno pot ubrati, den Rückweg antreten, LjZv.; — recurrent ( math.), Cig. (T.), C.; periodisch, Cel. (Ar.); — reflexiv ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — wechselseitig, reciprok, C.; povratno opravilo, die Gegenleistung, DZkr.
  46. povrnı̑təv, -tve, f. 1) die Rückerstattung, die Ersatzleistung; — 2) die Rückkehr, nk.; p. bolezni, Cig.; p. v greh, Cig.
  47. povŕstən, -stna, adj. nach der Reihe aufeinander folgend: povȓstni red aritmetični, die arithmetische Reihenfolge, DZ.; povrstne številke, fortlaufende Zahlen, Cig.; povrstno govorjenje, geordneter Vortrag, Bas.
  48. povȓtən, -tna, adj. im Garten vorkommend, Garten-, Cig.; povrtna rastlina, die Gartenpflanze, Jan.
  49. povrtẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig drehen; p. se, sich ein wenig drehen.
  50. povsǫ̑tən, -tna, adj. überall vorhanden, Mur., Jan.; allgegenwärtig, Cig.; überall stattfindend: povsotni potop, Vod. (Izb. sp.); — pogl. povsodnji.
  51. povzę̑tək, -tka, m. 1) das Resumé, Jan.; kratek p., Cig. (T.), nk.; — 2) der Nachnahmebetrag, Cig. (T.), DZ.
  52. povzročı̑təv, -tve, f. die Veranlassung, nk.
  53. pozakonı̑təv, -tve, f. die Ehelicherklärung, die Legitimation (unehlicher Kinder), Cig., Jan.
  54. poznȃtelj, m. = poznavatelj, der Kenner, Trst. (Let.).
  55. poznátən, -tna, adj. kennbar, kenntlich, Cig., Jan., DZ.
  56. poznavȃtelj, m. der Kenner, C., nk.; poznavatelji in soditelji ženske lepote, Str.
  57. poznavȃteljica, f. die Kennerin, nk.
  58. poznavȃteljski, adj. Kenner-, C., nk.
  59. poznolẹ́tən, -tna, adj. Spätsommer-: poznolẹ̑tna noč, Str.
  60. požı̑tək, -tka, m. = užitek, der Genuss, C.
  61. poživótən, -tna, adj. was am Körper ist, Mur.; poživotni očut ( phil.), die Körperempfindung, Cig. (T.).
  62. požołtẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich gelb werden, Jan., jvzhŠt.
  63. požołtẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich sich gelb färben, Jan.
  64. požŕtən, -tna, adj. = požrešen, Mur.- Cig., Jan., Glas.
  65. prábivȃtelj, m. der Ureinwohner, Bes.
  66. prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.- M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
  67. práprotən, -tna, adj. Farnkraut-: praprotno seme.
  68. prárodı̑telji, m. pl. die Ureltern, SlN.
  69. praskantẹ́ti, -ím, vb. impf. = prasketati: ogenj v brinju, plamen v slami praskanti, Dalm.
  70. prásvẹ̑tən, -tna, adj. urweltlich, Jan. (H.).
  71. práštẹvílọ, n. die Primzahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); medsebojna praštevila, relative Primzahlen, Cel. (Ar.).
  72. prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.- Mik., BlKr.- Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.- Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
  73. prȃtež, m. das Reisegepäck, BlKr.- DSv., nk.; tudi: pratèž, -ę́ža, DZ.
  74. pratežarína, f. die Gepäcksfrachtgebür, DZ.
  75. prȃtežən, -žna, adj. Gepäcks-: pratežni voz, Cig.; pratežno odpravništvo, die Gepäcksexpedition, DZ.
  76. prȃtežnica, f. der Gepäcksschein, DZ.
  77. práutę̑ž, f. das Urgewicht, DZ.
  78. pravdodátən, -tna, adj. Recht erweisend: deske pravdodatne, Levst. (Zb. sp.).
  79. pravokǫ́tən, -tna, adj. rechtwinkelig, winkelrecht, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.), nk.; senkrecht, Cel. (Geom.).
  80. pravopǫ́tən, -tna, adj. rechtläufig ( astr.), Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  81. pravótən, -tna, adj. richtig, recht, authentisch, Jan., Cig. (T.), nk.; pravotna oblika, Slovan.
  82. praznótən, -tna, adj. leer, nichtig, eitel, Jan.
  83. prebirȃtəv, -tve, f. = prebiranje 1), Jan. (H.).
  84. prebı̑tək, -tka, m. 1) der Aufenthalt, Kremp.- M., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); v nebu p. (Wohnung) dobim, C.; tukaj nimam prebitka, hier ist nicht mein Verbleiben, Z.; — 2) der Überschuss, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; sferski p. ( math.), sphärischer Excess, Cig. (T.); p. od troškov, Levst. (Nauk); — der Überfluss; imeti česa na p., von einer Sache im Überflusse haben: imaš na izbor in prebitek vsega lepega, Zv.
  85. prebítən, -tna, adj. permanent, Cig. (T.); — stsl.
  86. prebivȃtelj, m. = prebivavec, nk.
  87. prebivȃteljstvọ, n. = prebivavstvo, nk.
  88. prebivȃtən, -tna, adj. Wohn-: prebivȃtni prostori, Levst. (Nauk).
  89. preblagodátən, -tna, adj. sehr gnadenreich: p. čudež, LjZv.
  90. preblȃtən, -tna, adj. zu kothig; preblatno je, ne morem iz hiše.
  91. precẹnı̑təv, -tve, f. 1) die Schätzung, die Taxation; p. blaga, der Warenanschlag, Cig.; — 2) die Überschätzung, Cig., Jan., Zora.
  92. precvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = precvesti, M.
  93. precvətẹ́vati, -am, vb. impf. ad precveteti; = cvet poganjati, BlKr.
  94. prečástən, -tna, adj. zu ehrenvoll; — sehr ehrenvoll, Cig.; — hochehrwürdig, Cig., Jan., nk.
  95. prečę́tək, -tka, m., Guts., pogl. vzrok.
  96. predȃtelj, m. der Verräther, Krelj.
  97. predȃtəv, -tve, f. die Übergabe, Jan. (H.).
  98. predčȗtək, -tka, m. = predčut, Z.
  99. predlagȃtelj, m. der Antragsteller, nk.
  100. predložı̑telj, m. der Vorleger, Jan. (H.).

   3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA