Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (3.301-3.400)

  1. popǫ́tən, -tna, adj. sich auf der Reise befindend; reisend; p. sem bil in ste me pod streho vzeli, Cig.; popoten človek, popotni ljudje; — Reise-, Cig.; popǫ̑tni drug, der Reisegefährte, Jan.; popotni list, der Reisepass, popotna izkaznica, die Legitimationskarte, popotna karta, die Passkarte, Levst. (Nauk).
  2. popravı̑telj, m. der Verbesserer, ogr.- C.
  3. poprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. zum Freunde machen: p. koga s kom, Mur., Cig.; — p. se, Freundschaft schließen, Mur., Cig., Jan., C.
  4. popuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich verdampfen, verfliegen, Z.
  5. popȗstək, -stka, m. 1) der Nachlass, der Rabatt, Cig. (T.), C.; — 2) das Excrement, C.
  6. porájtəlj, -tlja, m. das Knebelholz, der Bindstock, der Reitel, Cig., C., Dol.; — prim. porajtljati.
  7. porȃstəc, -stca, m. das Brunnenleberkraut (marchantia polymorpha), Tuš. (B.).
  8. porȃstək, -stka, m. der Nachwuchs, Cig., Jan.
  9. porazdẹlı̑təv, -tve, f. = porazdelba, die Repartition, Jan., DZ.
  10. poraztəkníti, -táknem, vb. pf. ausstecken: taborišče p., Jan.; (po nem.).
  11. poročı̑təv, -tve, f. 1) die Berichterstattung, Cig.; — 2) die Eheschließung, Jan.
  12. porodı̑təv, -tve, f. der Geburtsact, Jan.
  13. porọ̑tən, -tna, adj. Schwurgerichts-, Cig., Jan., nk.; porotno sodišče, das Schwurgericht, nk.
  14. pǫ̑rtək, -tka, m. die Kopfbinde, das Stirnband (der Mädchen), Kr.- Mur., Cig., Jan.
  15. portepēj, m. das Degen- oder Säbelgehenk mit der Quaste, das Porteepee, Cig.
  16. portrētən, -tna, adj. Porträt-, Cig., Jan.
  17. porušı̑telj, m. der Zerstörer, kajk.- Valj. (Rad).
  18. porušı̑təv, -tve, f. die Zerstörung, Jan. (H.).
  19. posẹ̑stən, -stna, adj. Besitz-, Cig., Jan., nk.; posestno pravo, das Besitzrecht, Jan.
  20. posẹ̑təv, -tve, f. die Ansaat, Mur., Cig., Vrtov. (Km. k.); njiva za tri mernike posetve, Gor.
  21. posinovı̑telj, m. der Adoptivvater: posinovitelji, die Wahleltern, DZ.
  22. poslástən, -stna, adj. 1) naschhaft, Jan., Kras- M.; p. človek, ein Feinschmecker, C.; — 2) wohllüstig, Kras- M.
  23. poslȃtelj, m. der Sender, C., DZ.
  24. poslȃtəv, -tve, f. die Sendung, Cig., Jan., C., DZ.; poštna p., die Postsendung, DZ.
  25. poslavı̑təv, -tve, f. die Auszeichnung, Cig., Jan., nk.
  26. poslovı̑təv, -tve, f. die Verabschiedung, Cig.; žalostna p., ein trauriger Abschied, Cv.
  27. poslovodı̑telj, m. = poslovodja, DZ.
  28. poslušȃtelj, m. der Hörer, DZ.
  29. poslȗtək, -tka, m. die Nachricht: ni še nič poslutka, da bi mu bilo bolje, man hört noch nichts von einer Besserung seines Zustandes, Gor.
  30. posmŕtən, -tna, adj. nach dem Tode stattfindend; posmrtna slava, der Nachruhm; posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.
  31. posnę́tək, -tka, m. 1) der Abschaum, Jan., Cig.; der Abzug (bei der Käsebereitung), Cig.; — 2) ein kurzer Inbegriff, der Auszug, der Extract, Cig., Jan., DZ.; posnetki iz listin (= regesta), Cig. (T.); — 3) die Nachbildung, die Copie, Cig., Jan., DZ.; — das Abbild, Jan.; mrtve podobe p., Škrinj.- Valj. (Rad); — ščetni p., der Bürstenabzug ( typ.), Cig. (T.).
  32. pospẹšı̑telj, m. der Förderer, nk.
  33. pospẹšı̑teljica, f. die Fördrerin, nk.
  34. pospẹšı̑təv, -tve, f. die Beschleunigung, die Förderung, nk.
  35. posrẹdovȃtelj, m. der Vermittler, Zora.
  36. postȃtək, -tka, m. = postanek, die Entstehung, C.
  37. postavı̑təv, -tve, f. die Einsetzung, die Bestellung, DZ.
  38. postəkleníti, -ím, vb. pf. überglasen, Cig.
  39. postəklína, f. die Glasur, das Email, Cig., Jan.
  40. postəklı̑nar, -rja, m. der Emailleur, Cig.
  41. postəklı̑narstvọ, n. die Emaillierkunst, Cig.
  42. postəklíniti, -ı̑nim, vb. pf. = postekliti, Cig.
  43. postəklíti, -ím, vb. pf. glasieren: postekljena lončenina, Levst. (Nauk), Cig. (T.); — p. se, verglasen, Cig., Jan.; — emaillieren, Cig., Jan.; postekljen, emailliert, DZ., Cv.
  44. postəkljenína, f. emaillierte Arbeit, Cig.
  45. postəkljenı̑nar, -rja, m. der Schmelzarbeiter, Cig.
  46. postəkljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad postekliti, Cig.
  47. pǫ́stelj, f. = postelja, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.
  48. pǫ́stelja, f. 1) das Bett; posteljo postlati, das Bett machen; otročja p., das Kindbett; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; prenosna p., das Tragbett, Cig.; — 2) die Bettung (in der Bau- und Befestigungskunst), Cig.; — 3) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.
  49. posteljačíca, f. die Bettfrau, Cig.
  50. posteljár, -rja, m. der Bettmeister, Cig.
  51. posteljaríca, f. die Bettfrau, Cig.
  52. pǫ́steljca, f. = posteljica, Mur., C.
  53. pǫ́steljən, -ljna, adj. Bett-; posteljna oprava, das Bettzeug, Cig.
  54. pǫ́steljica, f. dem. postelja; 1) das Bettchen; — 2) der Mutterkuchen, die Nachgeburt, Mur., Cig., Jan., C.; detečja p., Dalm.
  55. posteljína, f. = posteljnina, das Bettzeug, Cig., DZ.
  56. posteljíšče, n. die Bettstatt, das Bettgestell; tudi: pǫ́steljišče, Met.
  57. pǫ́steljnica, f. 1) die Kammerjungfer, die Kammerfrau, Cig.; — 2) die Wöchnerin (postę̑ljnica), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 3) die Schlafkammer, C., ogr.- M.
  58. pǫ́steljnik, m. der Aufbetter, C.; der Kammerdiener, Cig.; der Kämmerer, Mur.
  59. posteljnína, f. das Bettzeug.
  60. posteljnják, m. das Bettgestell, Mur., Cig., Jan., C., Vrt., DZ., Tolm.- Erj. (Torb.).
  61. pǫ́steljščina, f. das Bettgeld, Cig.
  62. póstən, -stna, adj. Fasten-; postne jedi; posten dan, ein Fasttag.
  63. póstenje, n. das Fasten, Mur., Trub.
  64. pȏstež, m. das Fasten (tudi: postèž, -ę́ža), C.
  65. postotę́riti, -ę̑rim, vb. pf. verhundertfachen, Cig.
  66. posvarı̑təv, -tve, f. = posvarilo, Jan., nk.
  67. posvę̑tək, -tka, m. das Geopferte, das Opfer, Cig., Blc.-C.
  68. posvẹtə̀n, -tnà, adj. weltlich, irdisch; posvetni ljudje, posvetno blago, posvetno veselje; posvetna duhovščina, der Säcularclerus; — tudi: posvẹ́tən, -tna, nk., in: posvétən, jvzhŠt.
  69. posvetı̑telj, m. der Heiligmacher, C., ogr.- Valj. (Rad).
  70. posvetı̑təv, -tve, f. 1) die Weihe: p. duhovnikov, Cig.; — 2) die Widmung, Cig.
  71. pošástən, -stna, adj. 1) gespenstisch; p. ples, Greg.; — scheußlich, monströs, Cig., Jan.; — 2) verschnupft, Z.; kdor hoče kako vino poznati, mora biti čistih ust in nič pošasten ali zadnit, Vrtov. (Vin.).
  72. pošę̑stək, -stka, m. der Hingang, kajk.- Valj. (Rad).
  73. pošestę́riti, -ę̑rim, vb. pf. versechsfachen, Cig.
  74. poševnokǫ́tən, -tna, adj. schiefwinkelig, Cig. (T.).
  75. pošiljȃtelj, m. der Übersender, der Einsender, Jan.
  76. pošiljȃtəv, -tve, f. die Sendung, die Einsendung, Jan., nk.
  77. poštefnjáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig herumstöbern, Z., jvzhŠt.
  78. poštempláti, -ȃm, vb. pf. mit einem Stempel (mit Stempeln) versehen.
  79. poštèn, -éna, m. der Blutsturz, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. poštajna.
  80. poštèn, -šténa, adj. 1) geehrt: svetniki in pošteni ljudje, Dalm.; župan poštenega mesta Ljubljane, prisega iz 17. stol.; — 2) ehrsam, Ehren-, bieder, rechtschaffen; pošteno dekle; p. mož, ein Ehrenmann; poštena beseda, ein Ehrenwort; pošten smeh je več vreden kakor dva joka, Zv.; ehrlich, redlich, honett; pošteno si zaslužiti kaj; poštene cene; — ordentlich; nima poštene pijače, poštene sobe; gehörig; pošteno koga nabiti, ošteti; — tudi: póšten, -šténa.
  81. pǫ̑štən, -štna, adj. Post-; poštni urad, voz; poštni hlapec, der Postknecht, Levst. (Rok.).
  82. pošteníca, f. = poštena ženska, kajk.- Valj. (Rad).
  83. poštenják, m. der Ehrenmann.
  84. pošténje, n. 1) die persönliche Ehre, der gute Name; p. izgubiti; na moje poštenje! bei meiner Treue! Cig.; čast vašemu poštenju, mit Verlaub, Levst. (Rok.); — 2) die Ehrlichkeit; še je poštenja na svetu; — poštenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  85. pošténost, f. die Ehrenhaftigkeit, die Ehrlichkeit, die Redlichkeit.
  86. pošterəc, -rca, m. (?) "poredni paglavci devajo žabo na pošterec, da pognana v zrak zviškoma telebi na tla", Glas.
  87. poštẹ̑təv, -tve, f. die Berechnung, Cig.
  88. poštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) nacheinander abzählen; — 2) eine Rechnung aufnehmen, berechnen, Cig.
  89. poštẹ̀v, -štẹ́va, m. die Rechnung: šolski poštevi, Schulrechnungen, ZgD.; tekoči p., der Contocorrente, Cig.; — v poštev vzeti, jemati, in Rechnung nehmen, in Betracht ziehen, berücksichtigen, nk.
  90. poštẹ̑va, f. die Multiplication, Cig., Jan., C.
  91. poštẹvȃłnica, f. das Rechenbrett, Jan.
  92. poštẹ́vanəc, -nca, m. der Multiplicand, Cig., Jan.
  93. poštẹ́vanje, n. das Multiplicieren, Cig., Jan.
  94. poštẹ́vanka, f. das Einmaleins, Cig., Jan., C., M.
  95. poštẹ́vati, -am, vb. impf. ad pošteti; 1) zählen: korake p., LjZv.; — 2) multiplicieren, Cig., nk.
  96. poštẹ̑vəc, -vca, m. der Multiplicator, Jan. (H.).
  97. poštẹvíliti, -ı̑lim, vb. pf. berechnen: natanko p., Cig.
  98. poštẹvı̑łkati, -am, vb. pf. mit Ziffern versehen, beziffern, Cig.
  99. poštẹvína, f. 1) die Multiplication, C.; — 2) = poštevanec, der Multiplicand, Jan. (H.).
  100. poštẹ̑vka, f. = pošteva, die Multiplication, Jan.

   2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA